Ko slišiš kukavico pet, veš, da je pomlad
Visoka kraška planota, del Goriškega, Notranjskega in Snežniskega hribovja, ki se dviga nad Postojnsko kotlino in Vipavskimi brdami. Nanos ima več vrhov oziroma vzpetin, tako kot tudi naša Mrzlica. Najvišji vrh je Suhi vrh (1313 m), najbolj obiskan pa Pleša (1262 m), kjer stoji RTV oddajnik. Je tudi točka SPP.
Večina pohodnikov smo za vzpon na Nanos izbrali strmo pot iz Razdrtega, ki je v nekaterih delih delno zahtevna. Večinoma ni izpostavljena, je pa lepo zavarovana z jeklenicami, kjer je to potrebno. Pot je zelo razgibana in zanimiva. Vrh smo dosegli v 1.45 ure.
Vojkova koča na Nanosu je v postopku prenavljanja in ni odprta. Za hrano in pijačo je poskrbljeno na jasi pod kočo. Hrana iz kontejnerja . V ponudbi so jedi na žlico, štrudelj in tudi štruklji. Na obronkih jase so mize in klopi, ki nudijo vse udobje, ki ga ob prihodu potrebuje planinec. Lahko sediš, se preoblečeš, ješ, piješ, ob pohvali, da imaš lepo modro bundo, ki ti bolj pristoji kot stara rdeča, pa lahko tudi stopiš gor in si bližje svoji samozavesti.
Vreme je bilo odlično, vsega po malem in se je, lahko trdim, prilagajalo našim željam. Ob izstopu iz avtobusa, sicer nisi dobil inspiracije, da bi vriskal, a so tudi to, nekateri kasneje nadoknadili (o Bog, kako rada to slišim). Nebo je bilo deževno sivo, vendar razen treh kapljic padavin ni bilo. Temperature so bile odlične za hojo po skali, ki je bila suha in nič drseča. In sedaj še tudi brez kač.
Ko smo se na vrhu že ohladili ob čakanju na prihod druge skupine, ki je šla po lažji poti in je pot začela pri Eko koči Nanos je kljub sončku prišla prav zimska oprema – bunda, kapa in rokavice.
S pobočja Nanosa se odpira lep pogled na Kamniške Alpe, Triglavsko pogorje, Snežnik, Trnovski gozd, Furlanijo, do Tržaškega zaliva, Krasa, Snežnika,…
Po vseh opravljenih dejavnostih pred kočo smo se odpravili še do Furlanovega zavetišča pri Abramu (900 m), ki je prav tako točka SPP in se nahaja V od Vipavske doline. V dveh urah zelo prijetne poti smo bili pred planinskim zavetiščem, ki je urejeno v domačiji pri Ježevih. Imajo kmečki turizem in v ogradi zaprtega medveda. Moje prepričanje je, da medo paše v naravno okolje in nikakor ne v ogrado.
Med potjo nas je spremljalo tudi kukavičje petje in seveda obujanje stare vraže, da moraš imeti ob prvem slišanju kukavice pri sebi kakšen cekin za blagostanje tekočega leta.
Letošnja kukavica je res pozno zapela. Pred vrati je maj, pomlad pa se letos nekje zelo obira in počasi prihaja k nam.
Bil je lep planinski izlet. Dobrodošla pomlad
Blanka KODRIČ