Ko so minili najhujši tedni naše svetovne zdravstvene more, smo se planinci PD Hrastnik odločili, da se podamo v gore, nekam kjer ne bomo rabili avtobusnega prevoza, nekam v bližini našega doma. Padla je ideja, gremo na Kum, gor čez Čebulovo dolino, sestop čez Škrartovo dolino, z ”cicko” čez Savo, ter proti Zidanemu mostu. Zbralo se nas je sedem pohodnikov in v soboto 13. junija smo se podali na pot. Pri trboveljskem mostu smo se podali v gozd. Pot je kljub strmini lepo speljana in po slabi uri smo že bili na prvem travniku Čebulove doline. Opazovali smo nepokošene trave polne prečudovitega cvetja, ki ga nekateri že dolgo nismo videli. Poskušali smo se spomniti njihovih imen in pot je bila precej lažja. V zraku je dišalo po cvetočem bezgu in jutranje sonce je naredilo dan, kot smo si ga samo želeli. Res lepa narava in najbrž premalo obiskana v teh domačih zaselkih.
Ko smo stopili iz gozda na cesto, kakšne pol ure pod vrhom Kuma, je našo idilo zmotilo hrumenje. Prvo niti nismo razumeli kaj to pomeni, pa so se kmalu pojavili motoristi. Eden, dva, trije, nismo jih utegnili vseh prešteti. Šele pri domu na Kumu smo ugotovili, da jih je sigurno štirideset ali več. Ni nam bilo povsem po godu, njihov ropot, njihov smrad. Zdelo se nam je da nekako niso dobrodošli, da ne sodijo v to okolje. V domu smo se odžejali, hrano pa smo vzeli iz svojih nahrbtnikov, saj kuhinja v domu zaradi prenove ni delala.
Spočiti smo pot nadaljevali proti Ključevci in nato proti Škratovi dolini. Pokrajina je v teh delih pod Kumom zelo lepa, nekaj kmetij z zelo lepo urejenimi polji in travniki. V te kraje se je vredno še vrniti.
V gozdu, ki je potekal skoraj vse do obrežja reke Save, in je bil zelo strm se je zadrževal precej vlažen in topel zrak. Previdno smo sestopali, saj je bila pot ki poteka ob vodi, precej blatna in mokra. Opazovali smo ostanke ruševin mlinov na vodo, ki so jih nekoč tu uporabljali za mletje žit. Kar hitro smo prispeli do obrežja reke Save. Tu nas je čakalo če zadnje dejanja naše poti, adrenalinska vožnja s ”cicko” preko Save. Ne vem če se je kdo že peljal s to napravo čez Savo, vendar smo se vsi, brez strahu, po dva skupaj, podali v zibajoč zaboj. Bili smo toliko bolj samozavestni da je naprava v redu, ker smo vedeli, da so jo pred kratkim obnovili.
Polni res lepih nevsakdanjih aktivnosti in lepot smo se v Zidanem mostu posedli v avtomobile in da je bil dan res popoln, smo na poti domov proslavili še rojstni dan najstarejše pohodnice.
Hrastnik, 20.06.2020 Zapisala: A. Zvonka Zupančič