fotografije: Dušan ROTAR

Napovedano je bilo lepo vreme in planinci PD Hrastnik smo se dne 18.3.2023 podali na planinski pohod z raziskovanjem doline Glinščice v Italiji. Za dolino Glinščice velja rek, manj je več. Čeprav je kanjon Glinščice dolg le dva kilometra in pol, je prava zakladnica zanimivosti in naravnih lepot, ki obiskovalcem, vedno znova  vzame dih. Čeprav leži tik ob Jadranskem morju nad Trstom, se ob pogledu na kamnite , prepadne stene zdi, da je morje še zelo daleč, v povsem drugem okolju.

Avtomobile smo pustili na brezplačnem parkirišču pred kulturnim domom Franceta Prešerna v kraju Boljunac. Pot smo nadaljevali skozi vas do najnižje planinske koče v Italiji ‘Rifugio Mario Premuda – 80 m.n.m.’, katero smo obiskali, ko smo se vračali iz že opravljene poti, pa tu  nismo dobili občutka dobrodošlega planinca in smo raje kar odšli naprej. Od koče se vije urejena pot, ki nas je vodila mimo rimljanskega vodovoda, in nas skozi dolino Glinščice pripeljala do cerkve  svete Marije na Pečeh. Pot je res lepo urejena, na poti pa izredno veliko pohodnikov. Pri cerkvi smo se odločili da se podamo še na Comicijev  razgledni stolp. V slabih 20 minutah smo se povzpeli na stolp. Prečudoviti razgledi so nam omogočili pogled proti morju na Tržaški  zaliv,  po celotni dolini Glinščice, ter  na nasprotni strani doline pogled  na traso, kjer je danes kolesarska steza, včasih pa ozkotirna železnica Trst – Kozina – Hrpelje in kamor smo se podali tudi mi.

Po sestopu iz razglednega stolpa, nazaj do cerkvice, smo pot nadaljevali proti vasici Botač. Tu smo si privoščili  počitek pa tudi liter refoška, da smo nazdravili našemu pohodniku, ki je imel prejšnji dan, rojstni dan. Pred leti sta v tej vasici živela samo še dva stalna prebivalca, zdaj pa jih živi že 13, torej se življenje vrača v to prelepo in odmaknjeno vasico.

Za gostiščem v Botaču smo se povzeli strmo v hrib. Lepo speljana stezica nas je pripeljala na makadamsko cesto oziroma kolesarsko pot, katero smo prej ogledovali iz Comicijevega stolpa. Prečili smo še dva tunela, si ogledovali plezalce v stenah doline Glinščice in se spet po prijetni stezici spustili v dolino k planinskemu domu Premuda.

Z avti smo se zapeljali še na grad Socerb, ter končali naš prečudovit planinsko raziskovalni izlet v lepem spomladanskem vremenu, v  prijetni družbi in v prečudovitem naravnem okolju.

Se vidimo naslednjič na domačih tleh, na Ojsterškovem pohodu, 8.4.2023.

Hrastnik, 19.03.2023
Zapisala: A. Zvonka Zupančič

Foto: Duško Rotar

Manjša skupina pohodnikov PD Hrastnik, se je dne 04.02.2023 podala na Janče. Janče so 792 metrov visok vrh, ki se nahaja med reko Savo in dolino potoka Besnica. Z vrha, na katerem stoji planinski dom, ter nekaj metrov pod njim še cerkev sv. Miklavža, se nam odpre lep razgled, ki seže na bližnje Posavsko hribovje, ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do Alp na severu in zahodu, proti jugu pa vse do Snežnika.

Z vlakom smo se odpeljali do Jevnice. Še kako prav nam pride upokojenska brezplačna  vozovnica. Upamo lahko, da bo še dolgo tako.

Iz železniške postaje v Jevnici smo se pognali v breg. Kar mrzlo je bilo , vendar smo se kmalu segreli in pričeli zamenjavati oblačila  za manj topla. Na trenutke je bil še prisoten veter, ker pa pot poteka precejšen del po gozdu, vetra nismo preveč občutili. Snega na  poti ni bilo veliko in nas ni oviral pri hoji. Razen ene udeleženke, smo že vsi bili večkrat na Jančah. Ob razgledovanju okolice, hribov  ki smo jih gledali na obronkih, nam je pot skoraj preveč hitro minila. V planinskem domu smo popili kavo, se odpočili in se dogovorili, da gremo nazaj po drugi poti, proti Lazam. Ta pot ni bila preveč zanimiva, saj je tekla skoraj  ves čas po makadamski cesti. Preveč intenzivni pogovori ob brezskrbni hoji pa so nas zapeljali, da smo spregledali odcep na cesti, da bi prišli do kraja Laze. Vodnik se je odločil in nas je peljal malo po svoje, po gozdu navzdol. In res, kar hitro smo prišli na glavno cesto, ki je vodila proti Lazam. Smeha, heca in dobre volje nam ni manjkalo. V takšnem razpoloženju smo se dogovorili, da drugo soboto naredimo še en izlet, če bo le vreme in vodja za to. Mislim, da bomo šli na Vršič, saj  vodje izleta ni bilo treba veliko pregovarjati.

Se vidimo na Vršiču.

Hrastnik, 05.02.2023

Zapisala: Zvonka A. Zupančič
Foto: Vojko Zupančič

Dne 21.01.2023 smo se planinci PD Hrastnik udeležili izleta od Socerba do Škofij, ki ga je organiziral MDO  Zasavja. Glavni namen tega pohoda je  bilo obeleženje 130. letnice organiziranega planinstva in 70. letnice Slovenske planinske poti, ter tradicionalni pohod evropopotnikov ob morju.

Ob 9.00 uri smo se zbrali na Socerbu. Bilo nas je  veliko, kar za štiri avtobuse iz vseh planinskih društev iz Zasavja in Posavja. Po kratkem pozdravu predsednika MDO Zasavja sta nas  pozdravila in nagovoru dva predstavnika domačinov – gostiteljev. Pri gradu Socerb smo požigosali naše dnevnike SPP in nato pot nadaljevali proti Ospu. Vreme je bilo sicer suho, vendar dokaj mrzlo, pa tudi veter se je ves čas poigraval z našimi telesi, zato smo hodili dokaj hitro, da smo se segreli. Po eni uri smo že prišli v vas OSP. Kot vedno od tu, smo tudi tokrat občudovali stene nad Ospom in poskušali ugotoviti ali je kdo v steni. Bilo je še prezgodaj, nikogar nismo opazili. Po kratkem počitku in malici smo pot nadaljevali čez travnike in navzgor. Planinska tabla nas je seznanila, da imamo do Tinjana cca, 1.40 minut.

Dobro razpoloženi, v pogovoru s planinskimi prijatelji – znanci,  nam je pot kar hitro minevala in že smo bili na Tinjanu. Naselje se nahaja na izpostavljeni legi, nedaleč od slovensko -italijanske meje, na razglednem vrhu Tinjanskega brega (374 m.n.m.), med dolino Osapske reke in dolino reke Rižane.

Iz naselja je lep razgled, tako na Koprski zaliv, kot tudi na Tržaški zaliv.

Kljub lepim razgledom pa smo morali pot nadaljevati proti Škofijam, Ankaranu in naprej do Debelega rtiča. Da smo ob morju smo takoj začutili, saj je veter postajal vse močnejši, še bolj  je bilo mrzlo, kar pa nekaj zanesenjakov ni motilo, da si nebi v morju umili noge. Da smo se umaknili iz burje,  smo si v Ankaranu privoščili zasluženo kavico, žigosali transverzale, se poslovili in pot nadaljevali vsak po svojem, vsi proti  domu. Kljub temu, da nas je bilo skoraj 200 pohodnikov,  je na poti  potekalo  vse gladko, brez nezgod. Hvala organizatorju za ta prečudovit izlet.

Se še vidimo na pohodih MDO Zasavja.

Hrastnik, 25.01.2023

Zapisala: Zvonka A. Zupančič
Foto: Dušan Rotar in Vojko Zupančič