Vsako leto je organiziran Poletni festival hrastniške knjižnice, ki traja tri dni. Otvoritev je bila v sredo 15. junija ob 18.00 uri v prostorih knjižnice. Festival se vsako leto predstavi z različno tematiko, letošnja rdeča nit je bila tema Planinstvo v Hrastniku. Gostje večera so bili: predsednik PD Hrastnik Vojko Zupančič, predsednik PD Dol pri Hrastniku Toni Paulič in mentorici krožka Mladi planinec na OŠ Hrastnik Dragica Pasičnjek in Helena Borovšak iz dolske podružnice. Moderatorka pogovora je bila Fanči Moljk. Navzoče je najprej pozdravil župan občine Hrastnik Miran Jerič. Oba predsednika planinskih društev sta najprej povedala nekaj o prvih začetkih planinstva v občini, o izgradnji koč na Kalu in v Gorah, nekaj o članstvu in tudi o problemih pri vzdrževanju koč. Omenila sta tudi, da markacisti obeh društev vzorno skrbijo za varnost na naših poteh. Najbolj pa se veselita sodelovanja z OŠ, kjer zgoraj omenjeni mentorici s pomočjo ostalih mentorjev osveščajo mlade planince, kako se obnašati v planinah, kako spoznavati naravne lepote in tudi uživati v stiku z naravo. Povedali sta tudi, da se otroci najbolj veselijo nočnih pohodov in planinskih taborov. Glasbeni zaključek večera sta popestrila Tjaša Šketako in Miha Bantan. S svojo profesionalnostjo sta očarala vse prisotne.
Drugi dan festivala se je odvijal na tržnici, kjer so se predstavila hrastniška društva, organizacije in mala podjetja. Naše društvo je skupaj s PD Dol na stojnici predstavilo vse, kar za obisk gora potrebujejo izkušeni planinci in tudi začetniki. Obiskovalcem smo ponudili tudi nekaj informativnega materiala, ki smo ga dobili na PZS in jim odgovarjali na zastavljena vprašanja. Dogajanje na tržnici je bilo živahno, saj je bil spremljevalni program zelo raznovrsten. Predstavili so se najmlajši iz vrtca Hrastnik, plesne skupine, folklorna skupina iz Trbovelj in mažorete Steklarske godbe Hrastnik. Ne smemo pa pozabiti na nastop Rudarske in Steklarske godbe, ki vedno zadovoljijo zahtevne poslušalce. Predstavili so se tudi policisti, gasilci in reševalci.
Zaključek festivala je bil tretji dan v petek zopet v knjižnici, z odlično predstavitvijo Velike planine. Predaval je Borut Peršolja, geograf, vodnik PZS, inštruktor planinske vzgoje, ter soavtor monografije Slovenske gore.
Veliko zanimivega je povedal o Veliki planini, tudi to, da je to obsežna in razgibana kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah z najvišjim vrhom Gradišče, ki ima zanimivo kratersko obliko, ki jo sestavlja še šest pastirskih selišč, da je tu eno najstarejših in največjih pašnih območij alpskega sveta. Proti Konjski dolini, kjer so strme in prepadne stene je bil odkrit pahiplevrozaver in številni drugi anizijski fosili. Zaradi pasu temnih ploščatih apnencev in dolomitov, ki so slabše topni, so se posebno v južnem in vzhodnem delu planote lahko ohranili umetno narejene kali ali lokve za napajanje živine in pobočja, primerna za sočnejšo pašo. Arheološke najdbe so pokazale, da na tem skoraj 1000 ha velikem prostoru, človek gospodari že več kot tri tisoč let. V seliščih je sedaj okoli 120 koč.
Zanimivi sta tudi flora in favna. Med redkimi divjimi živalmi so divji prašiči, med manjšimi pa so še lisice. Zelo razširjeni med pticami so kavri ali krampovčki, to je vrsta kavk. Med manjšimi pticami je zanimivo ljubek skalni plezalček, ki rad obletava navpične stene ali mogočna skalovja. Zanimiv je tudi mali živalski svet v razpokah, votlinah in jamah. Med rastlinami srečamo roza vijoličasto cvetico, je edina od murk, ki je v seznam ogroženih rastlin uvrščena kot redka vrsta. Takoj ko se sneg na planini začne poslavljati, se leta zavije v vijoličast plašč spomladanskega žafrana. Skalni robovi so pravi raj za nekatere vrste zelo znanih alpskih cvetlic, kot so avrikelj, Zoisova zvončnica in planike. Pozno poleti pa zorijo plodovi, zlasti borovnice, jagode, maline in brusnice. Kadar so dobri pogoji za gobe, je lahko obilna bera jurčkov, sirovk, peščenk in drugih gob.
Pa še bi lahko naštevali. Skratka, izvedeli smo tudi tisto, česar še nismo vedeli in bilo je zelo zanimivo.
Po končanem predavanju nas je direktorica knjižnice povabila na prostor pred knjižnico, kjer nam je Turistično društvo pripravilo zasavsko domačo jed – krumpantoč.
Frida Damjanovič