Kar 35 let že naše društvo sodeluje s PD Logatec. Tokrat smo se dogovorili z gospodom Slabe Janezom, da nam pripravi zanimivo potepanje po njegovih krajih.
Skozi enega najdaljših drevoredov – Napoleonovem drevoredu lip, smo se pripeljali v Logatec, kjer nas je v hladnem, sobotnem jutru, na Kalcah pričakal gospod Janez. Kar večina naših članov je planinskega prijatelja že poznala in snidenje je bilo prisrčno, saj se že kar nekaj let niso videli.
Pripravil nam je krajši pohod do razglednika pod Srnjakom, vmes pa smo se kar nekajkrat ustavili ob logaških znamenitostih. Presenečena sem bila kako obsežno je gospodovo poznavanje zgodovine in vseh drugih podatkov, ki jih je sistematično povezoval med seboj. Res je živa zakladnica in težko bi mu kdo postavil vprašanje, na katerega on nebi znal odgovoriti.
Zaradi mrazu smo kar pospešili korak, da smo se malo ogreli. Ko pa so se noge malo utrudile, je g. Janez poskrbel, da smo mu prisluhnili v pripovedovanju novih in novih zanimivosti. Logatec je skozi dolgoletno zgodovino bil priznan, kot ena izmed najpomembnejših strateških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo. Gre za edini večji prehod med Alpami in morjem in to so različne vojske s pridom izkoriščale. Nekako je ta svet v preteklosti veljal za mejaša med zahodom in vzhodom.
Zelo zanimivo mu je bilo prisluhniti ob pripovedovanju, o njihovem kraškem svetu, ki je že kar nekajkrat bilo poplavljeno z visokimi vodami. Še veliko več nam je povedal o raznih vpadih najrazličnejših vojsk, ki so se ustavile v njihovem kraju. Kako in v kakšnih pogojih so živeli, se prehranjevali in kako težaško je bilo njihovo delo.
Prvi daljši postanek smo imeli na stari rimski utrdbi. Prvi obrambni sistem na Hrušici je bila utrdba na Lanišču z obrambnim zidom nad vzhodnim pobočjem Hrušice. Lanišče je bila močna, iz klesancev zidana utrdba v kateri je bila stalna posadka, nastanjena v lesenih stavbah znotraj obzidja.
Še malo smo se sprehodili naprej po gozdu, do njihovega na novo urejenega razglednega stolpa pod Srnjakom. Uredili so ga planinci s prostovoljnim delom na prav lepi lokaciji, sredi gozda, od koder nam pogled seže vse naokrog, naprej po naši lepi deželi. Zelo zanimivo je bilo objeti tudi eno najdebelejših smrek, ki je oddaljena le nekaj minut. Visoka, ravna in mogočna je in premore čez 20 kubikov lesa.
Pogledali smo si še rimski, obrambni stolp nad Staro pošto na Hrušici, kjer je tudi na novo urejen mali muzej o starih Rimljanih na tem ozemlju. Tu je tudi gostinski lokal, kjer smo nahranili naše lačne želodčke, se zahvalili g. Janezu za lepo preživet dan in njegovo strokovno vodstvo. Janez res pozna ogromno podatkov in jih tudi zna na priljuden način posredovati naprej.
V spomin in v znak dolgoletnega prijateljstva med društvi smo Janezu v zahvalo podarili knjigo o Hrastniku, on pa nas je tudi prijetno presenetil s posebnim darilom – ročno poslikanim kamnom, ki prikazuje povezanost obeh društev. Potem pa smo se s prijetnimi občutki odpeljali proti domu.
“Človeško srce, ki je proč od narave, postane trdo.” Standing Bear
Irena Zdovc