Bo ali ne bo, se je vrtelo vprašanje kar nekaj časa. Prvič zaradi kostanja, s katerim je bil letos kar problem. Najprej je bila kriva pozeba, ki je bila ravno v času ko je kostanj cvetel, tako da ga v določenih višinskih pasovih sploh ni bilo. Pa tudi nasplošno je bila letošnja letina s kostanjem slaba. Kot drugo pa je bila za dan ko naj bi izvedli naš tradicionalni kostanjev piknik zelo slaba vremenska napoved. Tako da smo na društvu kar malo cincali, kako in predvsem kdaj. Odločitev je padla, da piknik bo, ko smo dobili informacijo da bodo učenci iz šole prišli na piknik, ter da se ga bodo tudi letos udeležili člani Kamniško Zasavske podružnice Multiple skleroze (MS).
Stekla je nabava kostanja, rezanje v društvenih prostorih in ostale priprave oziroma organizacija. Tudi letos so se na naše povabilo odzvale članice Turističnega društva Hrastnik, ki so pekle ‘Krumpentoč’, zakar se jim iskreno zahvaljujemo.
Prišla je torej sobota in sicer takšna kot je bila napovedana, turobna, žalostna, meglena in tudi s krajšimi deževnimi izpadi. Mi smo bili na mestu in prav nič se nismo ozirali na vreme. Kostanj se je pekel, dekleta so pekla ‘Krumpentoč’, za mošt sta poskrbela naš Vili in Lojzka, ‘antifriz’ sta prinesla Duško in Stanka, Branko je pripeljal tudi nekaj Cvička, tudi Ljubo je prinesel nekaj tekočega – vsega v izobilju. Kot je bilo obljubljeno so prišli tudi člani – članice MS, ki so tudi letos poskrbele da smo se na pikniku tudi malo posladkali z domačimi sladkimi dobrotami.
Dogovorjeni smo bili, da naš piknik popestrijo tudi jadralni padalci iz naših krajev. Žal so oni še bol odvisni od vremena kot mi planinci, tako da za varne polete nikakor ni bil primeren dan. Upajmo da bo drugo leto več sreče z vremenom, ter da bomo lahko uživali v njihovih akrobacijah.
V naše veselje je srečno prispela tudi četica učencev in spremljevalcev, ki so prišli peš iz Hrastnika. Vmes so morali tudi malo vedriti, in na Kal so tudi prišli v rahlem dežju. Pospremili smo jih v našo planinsko sobo v pritličju koče, kjer so si odpočili, se lahko preoblekli, ter pogreli z dobrim čajem, ki ga je pripravila oskrbnica Slavi. Seveda je bilo dovolj tudi pečenega kostanja, ki so ga z veseljem luščili.
Navkljub zelo slabemu vremenu lahko rečemo da je letošnji kostanjev piknik zelo lepo uspel, za kar so poskrbeli tudi ostali planinci in udeleženci piknika, ki mislim da jih ni bilo nič kaj manj kot prejšnja leta.
Na koncu še hvala vsem, ki ste prišli na naš tradicionalni kostanjev piknik, še posebej pa vsem tistim, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izpeljavi piknika.
Besedilo in fotografije: Vojko Zupančič