Pa smo ga dočakali. Prvi izlet v visokogorje v letošnjem letu, katerega je zaznamoval izbruh virusa COVID 19 in zaradi katerega so odpadle številne aktivnosti in izleti po programu PD. Dne 18.7.2020, se nas je 16 ljubiteljev gora, odpravilo na Debeli vrh (2390 m) nad planino v Lazu v Fužinskih planinah nad Bohinjem.
Ker je rana ura zlata ura, kar še zlasti velja za obisk gora, smo se odpravili iz Hrastnika ob 4.00 uri zjutraj. Do planine Blato (1147 m) smo se pripeljali še pravočasno, da smo dovolj blizu našega izhodišča parkirali avtomobile. Nahrbtnik na rame, palice v roke, nasmeh na obrazu in pot pod noge. V sveže jutro proti planini v Lazu nas tokrat vodi vodnica pripravnica Blanka iz Trbovelj. Za spremembo je bil naš vodnik Vojko na koncu četice pohodnikov. Lahka označena pot med krošnjami dreves se ponekod strmo, ponekod pa zmerno vzpenja proti planini v Lazu, pred katero pa se začne spuščati. Prispemo na planino v Lazu (1560 m), ki leži v kotlini obdani z dvatisočaki (Ogradi, Debeli vrh, Vogli, Slatna, Kreda). Pri pastirski kočici naredimo kratek postanek, da se okrepčamo in naberemo moči za pot proti našemu cilju, kralju Fužinskih planin, na katerega se ozirajo naše oči. Pot nadaljujemo iz travnate planine v smrekov gozd, višje se macesni mešajo z ruševjem. Sčasoma se macesni umaknejo, pot postane bolj strma in gruščnata. Pridemo na Lazovški preval (1966 m), od tu pa v levo po zahtevnem brezpotju. Vzpon je strm, kjer ni skal je pot lepo vidna, na skalnatem predelu pa nam pot kažejo možiclji. Previdno in počasi pridemo na predvrh Debelega vrha. Tik pod Debelim vrhom je tesna škrbina, kjer je potrebna velika zbranost zaradi izpostavljenosti in strmini, zato se je samo nekaj pohodnikov odločilo za pot do vrha. Ostali smo se namestili na širokem slemenu, malicali, fotografirali in občudovali Triglav s sosednjimi vrhovi. Obujali smo spomine na prehojene vrhove in na tiste, ki še čakajo na nas. Po uspešni vrnitvi naših gamsov, se je bilo potrebno vrniti na planino v Lazu, kajti priganjali so nas oblaki nad nami, ki so bili ta dan precejšen del poti naši spremljevalci. Za sestop z vrha smo izbrali drugo krajšo in lažjo pot do Lazovškega prevala kar se je izkazalo kot pametna odločitev. Po sestopu na preval je pričelo rahlo deževati. Potrebno je bilo veliko previdnosti, da smo po spolzkih in blatnih tleh prišli varno na Planino v Lazu. Zopet postanek, ogled sirarne, muzeja in pogovor z lastnikom goveda in prašičev, ki edini pase na tej planini. Devetletni fantič nam je zavzeto pokazal sirarno in povedal, da izdelujejo albuminsko skuto, maslo in sir, katerega smo nekateri tudi kupili. Na planino Blato smo se vrnili mimo Planine pri jezeru (1453 m), kjer je bil zopet postanek.
Polni lepih vtisov, ob pogledu na naše prelepe gore, gorsko rastlinstvo, cvetlične aranžmaje med kamenjem, se vračamo domov z željo, da nam kmalu spet uspe doživeti te lepote.
Zvonka Rotar