Upanje, da bi bilo vreme prvi vikend v marcu takšno kot zadnjih štirinajst dni v februarju, je bilo kar predrzno in preveč všečno. Pa je bilo res prečudovito. Člani PD Hrastnik smo se namreč v soboto 02. marca podali na pot po vrhovih Soriške planine. Namen smo imeli obiskati vrhove Možic, Slatnik in Lajnar, kaj več pa smo se namenili odločiti na poti, ko bomo videli kakšne so snežne razmere.
Pot smo pričeli pri Litostrojski koči na višini 1307 m. Sneg je bil precej trd zato smo si že tu nadeli dereze. Pot se je vila ob robu smučišča navzgor po gozdu. Hodili smo počasi in uživali v soncu. Vložili smo kar nekaj truda, da smo se dvignili do bivše kasarne ( danes je v poletnem času to ovčji stan) od koder pa smo že opazovali kotanjast svet z manjšimi vrhovi v okolici. Prvi cilj je bil Možic na višini 1602 m. Na samem vrhu stoji železni bunker. Tudi žig je bil dostopen. Najlepši pa so bili širni pogledi; na eni strani proti Triglavu, Debeli peči, Karavankah, Kamniškim Alpam, ter na drugi strani proti Ratitovcu, Poreznu, Črni prsti. Kakšni so bili naši občutki, vtisi na te poglede, je škoda izgubljati besed, bili so sami presežniki.
Že smo se ozirali proti naslednjemu vrhu, to je Lajnarju, vmes pa nas je pot peljala še na Slatnik, 1597 m visok vrh, ki se na eni strani dviguje nad Baško grapo, na drugi pa proti Soriški planini. Pot je lepo speljana, poteka po obronkih smučišča, nekaj časa navzdol, pa potem spet navzgor. Tako smo prispeli na Lajnar 1549 m, najvišja točka tega vrha je tudi vrh smučišča. Tu se nahaja zelo zanimiv steber, kot razglednik po oddaljenih hribih, kjer ti pogled v vsaki luknjici skozi steber, ponazori smer in ime hriba. Tudi na Lajnarju se nahaja bunker z značilno črno kovinsko kapico. Na splošno se skoraj na vseh vrhovih nad Soriško planino nahajajo objekti, ki spominjajo na Rapalske mejo med obema vojnama. Na Lajnarju je prav tako na južni strani hriba stara utrdba, ki pa je zaradi naše usmerjenosti proti naslednjemu cilju Dravhu in zaradi snega, niti opazili nismo. Sicer pa po vrhovih soriške planine poteka tudi tematska pot, od bunkerja do bunkerja, ki jo je pripravilo Turistično društvo Bohinjska Bistrica. Zanimivo bi bilo obiskati te vrhove poleti in si s svetilko ogledati podzemne hodnike in rove ter notranjost nekaterih bunkerjev. Morda izziv za plan društva za kakšno drugo leto.
Dravh ali Travh (kot ga poimenujejo domačini) 1547 m je bil naš zadnji vrh, bil je resnično strm, vendar pa zelo kratek.
Spustili smo se po smučišču navzdol, in v Litostrojski koči zaključili naš prečudovit izlet.
Hrastnik, 03.03.2019
Zapisala: Antonija Zupančič