Izlet na Stari vrh – 1214 m

Dne 27.02.2022 smo se člani PD Hrastnik podali na Stari vrh. To je sicer smučišče, vendar je okoli njega speljano veliko poti, ki so zanimive tudi za planince. In ker nam je važno le eno, da hodimo, smo se izleta kar razveselili. Vodnik si je zamislil krožno pot. Malokdo od nas je že bil tu. Pot smo pričeli v vasici Javorje na višini cca 700m. V centru vasi je ob parkirišču postavljen pokrit pano,  kjer je razstavljen meteorit Javorje, ki je tretji največji meteorit najden v Sloveniji. Pot smo nadaljevali mimo osnovne šole, kjer nas je pot usmerila na betonsko pešpot – bližnjico do asfaltne ceste, kjer smo nadaljevali v hrib. Na tej točki je bil prečudovit pogled na Blegoš, ter na cerkev Marijinega vnebovzetja. Pot nas je naprej peljala v gozd. Ponekod je bila zelo strma, delno še zasnežena. Vsake toliko časa se je rahlo izravnala, pa kar kmalu zopet postavila pokonci. Prebirali smo planinske table; Mladi vrh, Stari vrh čez Podvrh, Malenski vrh, mi pa smo našo pot nadaljevali naprej po gozdu. Prispeli smo do klopce, mize, ter skrinjice z vpisno knjigo, tu je bila razgledna točka s čudovitim pogledom proti Blegošu. Malo  naprej smo se spustili po zasneženem gozdu in kmalu prispeli do točke, kjer je bil vrh hriba Stari vrh, vendar brez oznake, da je to najvišja točka. V gozdu je bilo še kar precej snega, ki se nam je rahlo vdiral, pa ni bilo sile. Prispeli smo iz gozda, malo pod vrhom, kjer stoji lovska koča, ki je bila zaprta. Bilo je precej mrzlo in bi topel napitek prišel kar prav. Naprej smo se spuščali ob robu smučišča. Nižje smo del smučišča morali prečili, sneg je bil spihan, ter skoraj poledenel, trd kot beton, tako da smo imeli brez derezic kar malo problemov. Prispeli smo do smučarske koče na Starem vrhu. Žičniške naprave so obratovale, bilo je kar precej radoživih smučarjev. V zavetju, na sončku, pred kočo smo se malo spočili in okrepčali.

Pot smo nadaljevali po delu smučišča, ki  je v letnih razmerah asfaltna cesta. Ob poti je postavljen  tudi adrenalinski park. Skozi gozd smo kmalu prišli do naselja vikendov, ki se šopirijo nad vasjo Javorje.

Ker je bila planirana pot zelo kratka, smo se na poti domov ustavili še pri Zbiljskemu jezeru. Tu smo  se še malo sprehodili in občudovali prelepe labode in race. Spili smo še kavo, ter pot nadaljevali proti domu.

Bil je malo drugačen izlet, brez nekih hudih naporov, vseeno pa pogodu vsem, saj se že dolgo nismo tako sproščeno družili in uživali v lepotah naše prelepe Slovenije.

Hrastnik; 05.03.2022

Zapisala: A. Zvonka Zupančič

Foto:      Duško Rotar, Vojko Zupančič

 

 

 

Planinski izlet na Bevkov vrh 1051 m in Ermanovec 1026 m

V nedeljo 6.2.2022 smo se člani PD Hrastnik podali v Škofjeloško – Cerkljansko hribovje. Konkretno na Bevkov vrh in na Ermanovec. Oba hriba sta kontrolni točki v Slovenski planinski poti.

Pot smo začeli v Sovodnju kjer smo imeli na izbiro dve poti na Bevkov vrh, položno in grebensko – strmo. Izbrali smo grebensko, ki je bila označena s časom 1,15 ure. Res je bil že na začetku hud klanec ki ga ni in ni bilo konca. Prilagodili smo si primeren tempo in pridno hodili po cesti, gozdu in travnikih proti Bevkovem vrhu. Pot je bila občasno tudi poledenela, tudi snega ni manjkalo. Dovolj, da se je Ivica lahko dričala po bregu navzdol. Sam vrh se nahaja v gozdu, dosegli smo ga v eni uri in pol. Žigi transverzal pa se nahajajo nekaj nižje, na travniku pri kapelici. Vreme kljub dobri napovedi ni bilo najbolj obetavno (ni bilo sonca niti prave vidljivosti), tako da smo od tu lahko opazovali le naše nadaljevanje poti proti Ermanovcu. Pot nas je naprej vodila predvsem po gozdu, od domačije pod Bevkovim vrhom naprej pa po gozdni poti. Pot je lepo speljana, ob prijaznejšem vremenu bi bila prav prijetna, tako pa smo jo mi s šalami, in našo razposejanostjo naredili prijetnejšo. Na poti proti koči na Ermanovcu je začelo kar lepo pihati, prikradla pa se je tudi  megla.

Z Ermanovca je v dobrih vremenskih pogojih, iz razgledne točke, kar lep razgled, s katere se odpre pogled po večjem delu zahodne Slovenije. Razgled seže od bližnjih vrhov, kjer izstopa Porezen do najvišjih vrhov Julijskih Alp, ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do vzhodnega obrobja italijanskih Dolomitov.

Vsi ti razgledi nam tokrat niso bili dani, kar pa nas ni motilo, da v planinskem domu na Ermanovcu ne bi uživali v druženju ter praznovanju rojstnih dnevov prisotnih pohodnikov. Nebo  je bilo vedno bolj temno, nismo vedeli ali je rahlo rosenje od dežja ali  od megle, zato smo po najhitrejši poti pohiteli proti izhodišču, to je Sovodnju. Po dobri uri hoje po zelo slabi in blatni poti smo končali naš potep po Škofjeloško – Cerkljansko hribovju.

Hrastnik, 09.02.2022                                                              Zapisala: A. Zvonka Zupančič

Po Slovenski obali – 15.1.2022

Že se je list od koledarja okoli zasukal in že je leto 2022. PD Hrastnik je 15. januarja 2022 organiziral pohod ob slovenski obali. S planinci smo se na pot odpravili od Izole do Križa Strunjan, preko Fiese, Pirana, Tartinijevega trga, Portoroža, skozi tunel Valeta, preko Strunjana in zaokrožili nazaj do Izole. Prehodili smo cca. 25 kilometrov. Na pohodu je bilo prekrasno in tudi toplo, preko 14 stopinj Celzija so namerili termometri. Imeli smo čudovite razglede na bližnjo okolico, malo dlje smo opazovali Luko Koper, Trst,  še dlje pa celo Julijske Alpe s Triglavom, Italijanske Dolomite, ter tudi  Italijansko Marmolado.

Avtor: Lojo Ašič

 

Prostovoljci zasavske regije 2021

Znani so prejemniki nazivov natečaja Prostovoljec zasavske regije 2021. V Hrastnik letos potujejo kar trije nazivi – naziv za najboljši zasavski prostovoljski projekt (že drugo leto zapored), naziv za najboljšo prostovoljsko organizacijo ter naziv za hrastniškega prostovoljca (naziv se podeli v vseh štirih občinah). V Hrastniku so bili nazivi že podeljeni dne 12.1.2022.

Da je prostovoljstvo pomemben del vsake lokalne skupnosti, meni župan občine Hrastnik Marko Funkl: »Pri prostovoljstvu gre za izjemno bogat in širok spekter dejavnosti, v katere so vpeti številni Hrastničani in Hrastničanke. S svojim nesebičnim delom dajejo življenju v občini dodatno razsežnost in ustvarjajo številne lepe trenutke na humanitarnem, športnem, kulturnem in drugih področjih.«

In prav srčnim prostovoljcem je namenjen natečaj Prostovoljec zasavske regije, ki ga že četrto leto izvaja Regionalni center NVO. Letošnjim hrastniškim nagrajencem so nagrade za njihovo nesebično delo 12. januarja 2022, podelili župan občine Hrastnik Marko Funkl ter predstavnici organizatorja natečaja Tjaša Bajc in Klara Kržišnik.

Letošnji nagrajenci so:

– Prostovoljski projekt

Naziv zasavskega prostovoljskega projekta leta 2021 je prejel projekt Prostofer Občine Hrastnik in Zavoda Zlata mreža. Hrastniškemu projektu ste Zasavci med  štirimi zasavskimi projekti namenili kar več kot polovico vseh oddanih glasov. Iskrena hvala za vaše glasove in podporo. A največja zahvala gre vsem srčnim prostovoljcem, brez katerih projekta ne bi bilo. Tako da ta nagrada je vaša, drage prostoferke in prostoferji.

– Prostovoljska organizacija

Naziv zasavske prostovoljske organizacije leta 2021 je šel v roke Planinskemu društvu Hrastnik. Društvo, katerega člani so v preteklem letu v projekt prenove Planinskega doma na Kalu vložili preko 1000 ur prostovoljnega dela, so si naziv več kot zaslužili.

– Prostovoljec

Nosilec naziva naj prostovoljca leta 2021 v Hrastniku pa je Slobodan Filipovič, predsednik KUD Veter, ki svoj čas neutrudno namenja kulturi in dobrodelnosti.

Ob podelitvi nagrad je župan Marko Funkl dejal: »Ob tej priložnosti se vsem prostovoljkam in prostovoljcem zahvaljujem za njihovo delo, še posebej pa čestitam letošnjim nagrajencem. Med prostovoljci posamezniki je na občinskem nivoju priznanje prejel gospod Slobodan Filipovič, ki s svojo energijo in vloženim časom zadnje leto pomaga pri podpori za izgradnjo novega doma starejših na Leši, in je seveda vpet v številne kulturne prireditve v naši občini. Med organizacijami so člani in članice Planinskega društva Hrastnik svetel zgled številnim planinskim in drugim društvom, kako z vztrajnostjo, prostovoljnim delom in vizijo urediti določeno infrastrukturo in skupaj z najemnikom oživiti lokacijo na Kalu, nagrado za najboljšo prostovoljsko nevladno organizacijo v regiji so si več kot zaslužili. Prav tako pa je za starejše v občini velika pridobitev brezplačen prevoz za starejše, ki ga poznamo pod imenom Prostofer. S tem je Občina Hrastnik na pobudo obeh društev upokojencev in programa »Starejši za starejše« skupaj z Zavodom Zlata mreža številnim starejšim občankam in občanom omogočila dostopnost do najosnovnejših storitev. Vsem prejemnikom priznanj iskrene čestitke ter veliko lepih trenutkov na njihovi poti in hvala.«

Vsem prejemnikom nazivov še enkrat iskrene čestitke.

 

Kostanjev piknik na Kalu

Olševa

Pohod v slikah.

Vrh nad Škrbino – 2054 m

Razmere v državi, zaradi covida-19, so nam v tudi v letu 2021 onemogočile marsikateri planirani izlet. Vseeno pa nam je 14 in 15.08 uspelo izvesti izlet na planino Razor in potem še vzpon na Vrh nad Škrbino.

Na ta izlet se nas je  podalo enajst članov. Po dveh in pol urah vožnje smo prispeli na parkirišče planine Kuk na višini 1150 m. Vreme je bilo sončno, prečudoviti razgledi, vse to pa je nakazovalo, da bomo preživeli lep, čudovit, vendar vroč dan.

Po lepi kolovozni poti smo po slabi uri hoje prispeli na Planino Razor na 1315 m. Tu smo imeli dogovorjeno prenočitev, zato smo iz nahrbtnikov odložili nepotrebne stvari za na vrh.

Ker je bila ura že skoraj deset, se je to poznalo tudi pri hoji, saj je bilo že zelo vroče. Prvo smo hodil po travniku, potem po gostem ruševju, na koncu pa smo se po kamniti stezici dvigovali proti Vrhu nad Škrbino. Bilo je res, res vroče.

Na vrhu smo se razgledoval po gorah okoli nas. Nekatere smo prepoznali, za druge smo samo ugibali, kateri vrh bi lahko bil. Na eni strani se je razprostirala pokrajina bohinjskega dela, na drugi pokrajina bovškega konca. Vse skupaj je bilo res prekrasno. Naša pot nas je potem peljala na sedlo Škrbina 1910 m. Tu je del skupine pot nadaljeval v smeri Podrte gore, del pa se je vračal na Planino Razor. Vročina je bila med hojo v ruševju skoraj kot hoja v peklu. Vroče, vroče.

Skupina, ki je pot nadaljevala proti Podrti gori, se je prav zaradi neznosne vročine pod Podrto goro obrnila nazaj proti Planini Razor.

Na Planini Razor se je nabralo precej ljudi, tudi malih otrok je bilo precej. Ker je pot iz parkirišča pred planino Kuk do Planine Razor zelo lahka, je to idealen izlet za družine z otroki.

Naslednji dan nas je pot vodila v Vrsno, kjer se je rodil in mladost preživel član našega planinskega društva Bojan. Pripovedoval nam je o zgodovini tega kraja in o pomembnejših in zanimivih stvareh tega področja. Zelo poučno in zanimivo.

Izlet pa smo nadaljevali in zaključili na Planini Kuhinja kjer smo se nasitili z dobrimi štruklji.

Ta izlet je bil res zelo kvaliteten, povzpeli smo se na  vrh, se seznanili z zgodovino tega predela Slovenije in se posladkali z značilnimi dobrotami tega podeželja.

 

Hrastnik, avgust 2021

Zapisala: A.Zvonka Zupančič
Foto: Vojko Zupančič

 

Turska gora 2251 m

Planinsko društvo Hrastnik v svoj program obiska gora, občasno uvrsti tudi bolj zahtevne gore. Tako smo se nas je devet pohodnikov 04.09.2021 podalo na Tursko goro. Gora se nahaja nad Logarsko dolino na eni strani in nad dolino Kamniške Bistrice. Poti na goro je več, vse so opredeljene kot zelo zahtevne poti. No, mi smo se podali čez Turski žleb. Samovarovalni komplet, ter čelada sta tu obvezna oprema.

Izhodišče poti je bil slap Rinka in nadaljevanje proti Okrešlju. Kljub radovednosti kako poteka izgradnja koče, smo se odločili, da si to ogledamo po povratku s poti.

Vreme je bilo napovedano kot lepo, stabilno. Upali smo, da le ne bo prevroče.

Zagrizli smo se v melišče pod Turskim žlebom. Še prej pa smo pri spominskem obeležju pokomentirali tragičen dogodek, kjer je na praktični vaji reševanja v gorah, izgubilo življenje pet alpinistov.

Upali smo, vsaj ženske, da nam Turski žleb, ne bo delal večjih težav. Pa so bile prav prve stope na začetku poti, odločilne. Potem pa nam  je pot dobro stekla, po klinih in “zaupanje”, prav do vrha žleba. Pot smo nadaljevali po lahki grebenski poti na vrh Turske gore. Prelepi razgledi na Rinke, Skuto, Brano. Pot smo nadaljevali proti Kotličem in naprej proti Kamniškemu sedlu. Pot je zelo krušljiva, zato smo hodili zelo previdno. Spustili smo se v lukjo ”Sod brez dna” in potem spet navkreber. Kar prijetno utrujeni smo prispeli na Kamniško sedlo. Pa sta nam počitek in malica vlila novih moči za naprej. Pri koči je bilo kar precej ljudi. Odhajali so na različne poti, naša pa je potekala nazaj proti Okrešlju. Tu smo si ogledali  gradnjo novega sodobnega doma na Okrešlju. Zgrajen in dokončan naj bi bil leta 2023.

V Mozirju smo  ob pijači in pizzi, ki jo je “častila” naša pohodnica ob svojem okroglem rojstnem dnevu, razpravljali o prehojeno poti, ki ni bila ravno “sprehajalna”, ter  bili veseli da nam take poti še vedno predstavljajo uresničljiv  izziv za naprej.

Zvonka ZUPANČIČ