1.dan: Breg – Cerje – Lisca – Lovrenc – Veliko Kozje – Gašperjeva koča – Zidani most – Kopitnik
2.dan: Kopitnik – Gore – Turje – Brezno – Zavrate – Zgornja Rečica – Šmohor – Laško
V letošnjem programu društva imamo plan opraviti celotno zasavsko transferzalo v treh etapah po dva dni, ter verjetno še en dodatni dan. Prvo etapo smo prehodili po planu in sicer 18. in 19. marca. V soboto smo šli z vlakom do Brega, ter naprej peš na Lisco. Ker smo bili polni energije smo naredili še malo ovinka, šli smo do Cerja, od tu naprej pa do vstopa v zelo zahtevno plezalno pot na Lisco. To smo pustili za drugo priložnost. Mi smo nadaljevali po pastirčkovi poti. V Tončkovem domu smo si vzeli samo pol ure časa za počitek, pot je namreč še dolga. Naprej do Lovrenca, zopet pol ure za počitek in v breg na Veliko Kozje (986 m) – najvišja točka prve etape. Sledil je spust po zelo strmi poti do Gašperce. K sreči je bila pot suha, tako da nismo imeli večjih problemov. V Zidanem mostu smo si privoščili malo večji postanek, sledil je namreč še zadnji večji vzpon ta dan. Tu nas je zapustil Stane L., ki ga je ta dan čakala še pot do Kopitnika, naprej v Gore in spust do žel. postaje v Hrastniku. Mi smo nadaljevali po Aškerčevi poti na Širje, ter naprej po planinski poti proti Kopitniku. Tu se je poznalo da imamo ta dan za seboj že kar nekaj prehojene poti. Misel na pivo, pečenko, počitek pa nas je gnala naprej, tako da smo v predvidenem času lepo utrujeni prišli do koče, kjer nas je čakal naš Dolfi. Prišli smo ravno prav – na zaključek tekme v poletih. Kaj še hočeš, vse dobrote ki so nas v najtežjih trenutkih gnale naprej so sedaj pred nami. Ogled poletov, kramljanje in zafrkancija v prijetni družbi, lep zaključek prvega dne. Dečve so mal prej omagale in odšle k zasluženem počitku, dedci pa smo popili še kako pivo več.
Drugi dan je najprej sledil sprehod do koče v Gorah, kratek postanek, ter naprej do Turja. Od tu smo šli mal po svoje, mahnili smo jo namreč naravnost navzdol proti Breznemu, kjer smo se ustavili pri Duškotu. Šnopček, kava, čaj, buhtelni – Duško hvala lepa za vse te dobrote. Sledil je vzpon na Zavrate, malo počitka, ter spust v Zgornjo Rečico, kjer smo si vzeli mal časa še za ogled Plečnikove cerkve Sv. Antona. Sledil je še daljši vzpon na Šmohor, ki ga kar nekak ni bilo konca, ampak smo ga tudi dočakali. Sledilo je še zadnje dejanje, spust v Laško. Ker smo bili dovolj zgodnji so si pred odhodom dekleta privoščila še malo otročje igrivosti na guncncah.
Kot že prvi dan na Kopitniku smo bili tudi v Laškem ‘ob pravem času na pravem mestu’ – v Špici na tekmi v poletih, kjer smo bili seveda najbol glasni.
Še ‘ču-ču’ do Hrastnika in prve etape ZPP je konec.
Da tura ni bila kar tako samo še statistični podatki: 1. dan: cca. 34 km in 2100 m vzpona
2. dan: cca. 24 km in 900 m vzpona