SLJEME pri Zagrebu, Kameni svati – Jama Veternica

V soboto, 16. aprila 2016 smo obiskali Naravni park Medvednica na Hrvaškem v neposredni bližini severnega dela Zagreba.  Destinacija:  Kameni svati  – Dom na Glavici  – Jama Veternica.

Vreme jasno, vožnja ne predolga. Pohod skozi gozd po malo daljši poti s Ponikave do vrha Kameni svati  (489m). Slikovite dolomitne stene starosti 245 – 200 milijonov let z ostanki fosilov. Stena v njegovi bližini spominja na okamenelo svatovsko poroko. ( po ustnem izročilu so stene nastale tako, ker je mati nekega mladoporočenca , nezadovoljna z bodočo snaho, s kletvico okamenila svate). O tem govori pesem »Kameni svatovi« Augusta Šenoe, napisana 1869 leta. Z vrha se ponuja lep razgled na Somborsko gorovje in del hrvaškega Zagorja.

Pot nadaljujemo po vrhu grebena , rahel spust proti planinskemu domu  Kameni svati (480m). Po krajšem postanku nadaljujemo pohod. Pot se vseskozi rahlo vzpenja nato  spet spušča  vse do Planinskega doma Glavica (430 m), ki se nahaja v zahodnem delu Naravnega parka Medvednica. Velika terasa, ki ponuja lep pogled na zahodni del mesta Zagreb. Uživamo v razgledu in gozdnem zelenju. V neposredni bližini se nahaja jama Veternica, od koče 5-10 minut hoje navzdol. Odpravimo se na ogled jame.

Jama Veternica je dobila ime po toku vetra, ki se pojavi na vhodu jame zaradi razlike v temperaturi zraka med letom (konstantna temperatura jame je približno 10 ° C). Vhod v jamo se nahaja na nadmorski višini 320 m. Skupna dolžina raziskanih kanalov je 7.128 m, dolžina glavnega kanala pa je 2.622 m. Skupna navpična razlika je več kot 200 metrov. Za obiskovalce je urejenih prvih 380 metrov jame. Veternica je po velikosti  šesta največja jama na Hrvaškem.

Jama je pomembno arheološko in paleontološko nahajališče in poučen primer kraških pojavov. Pozornost javnosti na to jamo je prvič opozoril leta 1889 Dragutin Gorjanović. Jama Veternica je od leta 1979 zaščitena z zakonom kot geomorfološki naravni spomenik.

Turistično opremljen del jame prikazuje geomorfološke pojave: Erozijske oblike imenovane vrtinčasti lonci, ki govorijo o nekdanjem vodnem toku, peščene sipine ostale od zadnjega podzemnega vodnega toka,  fosilno blato, Studenec želja v Koncertni dvorani, fosilne školjke iz rodu Pecten, ježkov  Clypeaster  na stropu, Kameni slap ki je nastal z iztekanjem vode na skalah in sedimentacija usedlin, spodnja čeljust izumrlega jamskega medveda (Ursus speleus). Poleg njega so našli sledi in druge dolgo izumrle živali: jamskega leva, leoparda, jama hijena, nosorogi, tur in velikan srnjadi. Danes v jami gospodarijo skrivnostni nočni netopirji. Zabeleženo je 18 različnih vrst, od tega jih 12 stalno prezimuje.

Ogled jame je trajal 45 minut.

Lep in poučen pohod.                                                                                      Renata Leskovšek

Posted in Utrinki leta 2016.

Dodaj odgovor