V nedeljo 6.2.2022 smo se člani PD Hrastnik podali v Škofjeloško – Cerkljansko hribovje. Konkretno na Bevkov vrh in na Ermanovec. Oba hriba sta kontrolni točki v Slovenski planinski poti.
Pot smo začeli v Sovodnju kjer smo imeli na izbiro dve poti na Bevkov vrh, položno in grebensko – strmo. Izbrali smo grebensko, ki je bila označena s časom 1,15 ure. Res je bil že na začetku hud klanec ki ga ni in ni bilo konca. Prilagodili smo si primeren tempo in pridno hodili po cesti, gozdu in travnikih proti Bevkovem vrhu. Pot je bila občasno tudi poledenela, tudi snega ni manjkalo. Dovolj, da se je Ivica lahko dričala po bregu navzdol. Sam vrh se nahaja v gozdu, dosegli smo ga v eni uri in pol. Žigi transverzal pa se nahajajo nekaj nižje, na travniku pri kapelici. Vreme kljub dobri napovedi ni bilo najbolj obetavno (ni bilo sonca niti prave vidljivosti), tako da smo od tu lahko opazovali le naše nadaljevanje poti proti Ermanovcu. Pot nas je naprej vodila predvsem po gozdu, od domačije pod Bevkovim vrhom naprej pa po gozdni poti. Pot je lepo speljana, ob prijaznejšem vremenu bi bila prav prijetna, tako pa smo jo mi s šalami, in našo razposejanostjo naredili prijetnejšo. Na poti proti koči na Ermanovcu je začelo kar lepo pihati, prikradla pa se je tudi megla.
Z Ermanovca je v dobrih vremenskih pogojih, iz razgledne točke, kar lep razgled, s katere se odpre pogled po večjem delu zahodne Slovenije. Razgled seže od bližnjih vrhov, kjer izstopa Porezen do najvišjih vrhov Julijskih Alp, ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do vzhodnega obrobja italijanskih Dolomitov.
Vsi ti razgledi nam tokrat niso bili dani, kar pa nas ni motilo, da v planinskem domu na Ermanovcu ne bi uživali v druženju ter praznovanju rojstnih dnevov prisotnih pohodnikov. Nebo je bilo vedno bolj temno, nismo vedeli ali je rahlo rosenje od dežja ali od megle, zato smo po najhitrejši poti pohiteli proti izhodišču, to je Sovodnju. Po dobri uri hoje po zelo slabi in blatni poti smo končali naš potep po Škofjeloško – Cerkljansko hribovju.
Hrastnik, 09.02.2022 Zapisala: A. Zvonka Zupančič