PO ROBOVIH ČAVNA – 23.03.2019

V soboto, 23.marca se je 16 planincev Planinskega društva Hrastnik z vodnikom Vojkom udeležilo  planinskega izleta »Po robovih Čavna«.  S kombijem in dvema osebnima voziloma smo se peljali v smeri Ajdovščina – Lokavec – Predmeja in se pripeljali do približno 730 m nadmorske višine. Ves dan je bilo vreme jasno, brez oblačka s čudovito pomladno toplim soncem.

Čaven je greben nad Vipavsko dolino. Pogorje spada v južno obrobje Trnovskega gozda, ki ga zaznamuje izrazit dinarski značaj s številnimi kraškimi pojavi, kot so vrtače, škraplje in žlebiči, travnate in gozdne površine z golim kamenjem in skalovjem ter vegetacijskimi oblikami, ki kažejo na ostre vremenske razmere. Njegov najvišji vrh je Veliki Modrasovec (1353 m).

Naš cilj  je bil Mala gora – Kucelj – koča na Čavnu. Precejšen del poti je potekal ob robu borovega gozda, skoraj vodoravno po skalnatih poličkah ob pobočju s prekrasnim razgledom na Vipavsko dolino. Pod nami se je prikazal tudi objekt, ki kroti plaz nad Lokavcem, imenovan Slano jezero. Nekajkrat smo prečkali tudi melišče. Ta del poti je prekrasno speljan med borovci, mehki, z iglicami pokriti stezi in pomladnim cvetjem ter prekrasnim razgledom v dolino. Čez nekaj časa pa se je pričela pot strmo vzpenjati skozi gozd, zaradi česar smo tisti z manj kondicije tudi upočasnili korak. Zadihani in prijetno utrujeni smo prispeli k koči na Mali gori, planoti na pobočju Čavna,  na višini 1034 m. Čeprav je bila koča zaprta (v tem času je odprta le ob nedeljah), nam ni nič manjkalo. Iz nahrbtnikov smo potegnili svoje zaloge hrane in pijače in se ob toplem soncu in uživanju narave kar dobro okrepčali.

Pot smo nato nadaljevali čez travnato pobočje proti Kuclju, 1237 m visokem vrhu na obronkih Trnovskega gozda tik nad Vipavsko dolino, od koder se pogled odpira na Primorsko in morje v ozadju, na drugi strani pa se vidi Nanos, Trnovski gozd in nad njim del Julijskih Alp. Razgled je bil ob tako lepem, brez oblačka sončnem vremenu, popoln, ob katerem se zaveš vse lepote naše domovine. Ko smo se dodobra odpočili, smo nadaljevali pot proti koči Antona Bavčerja na Čavnu, na 1242 m nadmorske višine. Kočo so poimenovali po planincu in domoljubu Antonu Bavčerju iz Ajdovščine, ki so ga med vojno ustrelili kot talca v tržaški Rižani. Pri koči razgled zastirajo drevesa, z razgledne točke od koče oddaljene le slabih pet minut hoda pa se odpira veličasten pogled na Vipavsko dolino, Kras, morje in Furlansko nižino. Tudi tu smo si vzeli čas za dober počitek, pa tudi  lakoto in žejo smo potešili, najbolj pa smo uživali ob toplih sončnih žarkih.

Pot navzdol do avtomobilov je bila kar strma, nekateri pa smo že dodobra čutili utrujenost v nogah, vendar dobre volje vseeno ni zmanjkalo.

Za nami je bil čudovit dan, dobro izbrana pot, krasna narava in dobra družba, vse to nam bo za dolgo ostalo v spominu.

VREČAR Breda

« 1 of 2 »

Posted in Utrinki leta 2019.