KOROŠKA RINKA – 26. avg. 2017

Koroška Rinka imenovana tudi Križ je 2433 m visoka gora in se strmo dviga nad Ledinami in Okrešljem v Kamniško Savinjskih alpah. Obisk te gore je tudi eden izmed pogojev v slovenski planinski transverzali in ker je nekaterim članom  manjkal le še vzpon na ta vrh za dokončanje slovenske planinske transverzale, smo to opravili v soboto 26.08.2017. Kar štirinajst se nas je podalo proti Okrešlju. Dva člana sta bila že vesela da sta prišla na Okrešelj in poti nista nadaljevala, ostali pa smo se podali naprej proti Savinjskemu sedlu. Na Okrešlju nas je pričakal Vid Jerič, ki je bil že šesti dan na poti od Maribora proti Ankaranu, po celotni trasi slovenske planinske poti. Najbol mučna v teh dneh mu je bila samota, zato je bil zelo vesel naše družbe in se nam je tako pridružil na poti na vrh K. Rinke. Večina od nas  te gore še ni obiskala, zato je bilo pričakovanje kako bo potekala plezarija še toliko bolj zanimivo, seveda pa nas je obdajalo tudi strahospoštovanje do te gore, saj pot velja za zelo zahtevno. Vreme je bilo prečudovito, naše razpoloženje pa v nestrpnem pričakovanju da pričnemo z plezalnim delom poti. Pot je večji del opremljena z raznimi varovali, tako z jeklenicami kot s klini in stopami. Kar polne tri ure naj bi  potrebovali do vrha. Po vzponu po melišču, oziroma pred začetkom plezarije smo si nadeli čelade, plezalne pasove in samovarovalne komplete. Kljub temu, da nam uporaba varoval brez samovarovanja ne dela težav, pa smo se tako opremljeni počutili bolj varne in tudi bolj sproščene. Zato tudi ni manjkalo raznih šal in smeha če je kdo na varovalih izvajal čudne plezalne gibe da je premagal ovire. Pot je čudovito  speljana med posameznimi skalnimi gmotami in večkrat so nam pogledi ušli proti Savinjskemu sedlu, kasneje proti Ledinam in Češki koči. Na posameznih delih je bila pot res zahtevna in težavna. Pa nas je radovednost gnala iz ene jeklenice na drugo, na stope proti vrhu skalne gmote in zopet naprej. Vsi smo zelo uživali v nevsakdanji plezalni izkušnji. Kar dobro kondicijo smo imeli saj smo na vrh prišli dobro razpoloženi. Na vrhu nas je čakal enkraten pogled na različne vrhove okoli nas, s katerimi sta nas seznanjala Cilko in Vojko. Na večini teh vrhov smo že bili, pa so nam bili s te perspektive precej neprepoznavni. Po počitku in obilni malici smo se trije pohodniki podali še na ostale tri Rinke potem pa sestopili kot ostali pohodniki skozi Turški žleb na Okrešelj. Kar utrujeni smo bili saj pot ni bila lahka, pa tudi vročina je naredila svoje. Dobre volje in še vedno  polni energije, smeha in zadovoljstva smo se podali v dolino k avtomobilom in potem proti domu. Uspel nam  je za marsikoga strah vzbujajoč in spoštovan vzpon na Koroško Rinko, ter pridobljen zadnji žig v slovenski planinski poti ene izmed pohodnic.

Hrastnik, 5.9.2017

Antonija Zupančič

Posted in Naša pota, Utrinki leta 2017.

Dodaj odgovor