Stoletnik hrastniških planincev – JOŽE JELEN

Letos 13. oktobra, je naš dolgoletni član Jelen Jože praznoval svoj častitljiv, stoletni življenjski jubilej. Obiskala sva ga predstavnika PD Hrastnik, predsednik Vojko Zupančič in Zoran Klemen. V imenu hrastniških planincev sva mu čestitala za njegov jubilej. Vesel je bil našega obiska. Pri svojih stotih letih je še vedno vitalen.

Jelen Jože je najstarejši občan Hrastnika. Za njegov jubilej mu je prišel čestitat tudi župan občine Hrastnik Miran Jerič in še mnogi drugi, posebno tisti iz gasilskih vrst, saj je velik del svojega življenja, poleg planinstva posvetil tudi gasilski organizaciji.

V otroštvu je odraščal brez mame, saj mu je umrla že tri dni po njegovem rojstvu. Živel je pri teti, na veliki kmetiji na Račkovem nad Prapretnim. Že v rani mladosti si je na tej kmetiji pridobil dobre delovne navade, kot so pridnost, vztrajnost in pošteno delo, kar mu je kasneje v življenju še kako koristilo. Ob obilnem delu na kmetiji pa si je že kot mladenič našel čas tudi za planinarjenje po Posavskem hribovju, pa tudi po slovenskem visokogorju. Prijateljeval je s planinci, obujal spomine na prehojene poti in koval načrte za nove. Zato je bilo razumljivo, da se je takoj po ustanovitvi Planinskega društva v Hrastniku včlanil vanj in bil zelo aktiven član, dokler mu je to zdravje dopuščalo. Član društva pa je ostal celo življenje, in je še vedno.

Veliko svojega prostega časa je posvetil tudi gasilstvu. Bil je ustanovni član PGD Prapretno. Ob ustanavljanju občinskih gasilskih zvez je bil zaradi svojih sposobnosti izvoljen za poveljnika gasilske zveze Hrastnik. Zaposlen je bil v TKI Hrastnik in bil tudi tam v poveljstvu IGD.

Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, v kateri ga je vojna vihra odnesla na Norveško, do severnega tečaja. Ob koncu vojne se je srečno vrnil domov in se zaposlil v hrastniških apnenicah. V takratnem času si je našel življenjsko sopotnico, Tomičevo Milko. Kupila sta si zemljišče in si zgradila svoj dom v središču Hrastnika. Z ukinitvijo apnenic, je v TKI Hrastnik skrbel za prevzem in odpremo železniških vagonskih pošiljk. Tu je dočakal zasluženo pokojnino. V času, ko je hodil še v službo, si je vedno našel čas za pohod v naše lepo zasavsko hribovje, najraje s svojimi planinskimi prijatelji.

Jelen Jože je vdovec že skoraj dve desetletji in še vedno sam postori delo po hiši. Do pozne starosti je skrbel za vrt in sadno drevje ob hiši. Do pred kratkim si je kuhal sam, zadnji čas pa mu jedi pripravi snaha, on pa dokonča kuho. Po kosilu si privošči kozarec belega vina, prečita časopis in gre na krajši izlet do sosede in posedi na klopi pred hišo. Z družino je stalno povezan preko sodobne tehnologije, video povezave. Uredil mu jo je vnuk, ki je strokovnjak na tem področju.

Vedno je vesel, če ga obišče kak stari planinski prijatelj ali gasilec, da v pogovoru obujata stare spomine na prehojene poti po gorah ali gasilske akcije. Danes, ko nima več tiste moči kot nekdaj pravi;  starost človeku je tegoba, ko noga več te ne uboga, vendar se moramo v življenju z vsem sprijazniti. Ampak takrat, ko govori o svojem vnuku, mu oči kar zasijejo, je pred kratkim zapisala Joži Umek, prostovoljka, ki ga že dolgo obiskuje. Po njenem zapisu smo tudi mi povzeli del zapisa.

Našemu stoletniku smo ob obisku zaželeli zdravja in dobrega počutja, ter da se še mnogokrat srečamo. 

ZORAN KLEMEN,  PLANINSKO DRUŠTVO HRASTNIK

Posted in Naša pota 2016.

Dodaj odgovor