Slavnostni zaključek projekta ‘Prenova planinskega doma na Kalu’

Uradni zaključek projekta je bil prvotno načrtovan takoj po končanih delih, oziroma oddaji vse potrebne dokumentacije o zaključku projekta, vendar se je projekt preveč zavlekel v jesen, tako da smo ga prestavili in izvedli 15. maja 2022 pred domom na Kalu. Povabili smo vse prostovoljce, ki so s svojim delom pripomogli k uspešni izvedbi projekta. Opravljenih je bilo preko 2000 ur prostovoljnega dela, ki ga je opravilo cca. 30 prostovoljcev, članov društva kot tudi nekaj nečlanov. Povabili smo tudi vse donatorje, ki so z donacijami finančno pomagali pri projektu. Prav tako so bili povabljeni tudi vsi člani PD Hrastnik, kot tudi zunanji izvajalci. Odziv na vabilo je bil zelo dober, saj se je zaključka udeležila večina prostovoljcev, ter presenetljivo tudi precej donatorjev in izvajalcev.

Ob 10:40 se je pričel uradni del, ki ga je pripravila in vodila Maša Kovač. V uvodu je med drugim izpostavila glavne podrobnosti in značilnosti izvajanja projekta, podrobno opisala kaj vse je bilo v sklopu projekta narejeno v domu in okolici doma, ter tudi izpostavila vse donatorje brez katerih določenih del na domu ne bi mogli opraviti. Krajše pozdrave in nagovore so imeli predsednik društva Vojko Zupančič, Jože Prah – predsednik MDO Zasavja, ki je bil tudi v vlogi predstavnika PZS. Na koncu je vse navzoče nagovoril tudi župan Marko Funkel. Po koncu uradnega dela so bili vsi navzoči povabljeni v novo predavalnico, kjer so si preko slikovne projekcije ogledali sam potek izvajanja projekta. Marsikateri so se čudili in kar niso mogli verjeti kako veliko delo je bilo opravljeno s strani prostovoljcev. Šele preko slikovne projekcijo so dobili pravo predstavo širine opravljenega dela.

Po uradnem delu zaključka  je sledil piknik s prijetnim druženjem vseh navzočih, ki se je zavlekel v pozne popoldanske ure.

Na koncu še enkrat zahvala vsem prostovoljcem, vsem donatorjem, izvajalcem, partnerjem pri projektu, ter vsem ostalim, ki ste pripomogli k uspešni izpeljavi projekta ‘Prenova planinskega doma na Kalu’, ter hkrati tudi povabljeni k naslednjemu projektu.

Vojko Zupančič

MIRNA GORA – 30. april 2022

Bil je zmaj, zdaj je mir

Mirna gora slovi po marsičem, predvsem pa po tem, da je na njej mir, kar glede na ime ne preseneča. Bilo je namreč tako, da je v votlini pod vrhom živel zmaj, katerega menda edini namen na tem svetu je bil delati škodo ljudem.

Izročilo namreč pravi, da je v votlini na gori domoval zloben zmaj. Ko je v dolini dozorelo žito in zorelo grozdje, je bruhal hudourne oblake. Iz njih je padala debela toča, ki je sedem let zapovrstjo uničila ves pridelek. Ker je zavladala lakota, so se ljudje zatekli po pomoč k sv. Frančišku Ksaveriju, varuhu pred vremenskimi neprilikami. Ko so nad zmajevo votlino pozidali svetniku posvečeno cerkev, so hude ure prenehale, gora pa je dobila ime Mirna gora.

S 1048 metri je Mirna gora najvišji vrh Bele krajine.

Prvomajsko srečanje na Kalu 1. 5. 2022

13. Ojsterškov pohod na Kal, 9.4.2022

Zbor vodnikov MDO Zasavja na Kalu – 2.4.2022

OBČNI ZBOR – Kal – 27.03.2022

PLANINSKI IZLET NA SLAVNIK – 12.3.2022

V soboto 12. marca smo se planinci PD Hrastnik podali na prekrasen primorski vrh Slavnik. Slavnik je 1028 m visoka gora v slovenski Istri. Na njegovem vrhu stoji mogočni oddajnik, deset metrov pod vrhom pa se nahaja Tumova koča.

Na Slavnik vodi več označenih poti, med katerimi je najbol znana in oblegana pot iz vasice Podgorje.  Naše izhodišče pa je bilo iz smeri Hrpelje – kraj Materija – vas Skadanščina, kjer smo parkirali vozila in se podali na pot v smeri Slavnika. Nekaj časa nas je pot vodila po cesti, ki postopoma preide v kolovoz po prekrasnem bukovem in hrastovem gozdu, nato pa na razgledna travnata kraška pobočja. Pot in razpotja so vseskozi zelo dobro označena, tako da ni strahu da bi pohodnik zašel. Pot od parkirišča do Slavnika je trajala dve uri in pol, vendar je čas zelo hitro minil, ker ni prenaporna. Vreme je bilo čudovito pomladansko, brez oblačkov, le z malo vetra na vrhu.

Na vrhu Slavnika smo bili nagrajeni z prekrasnim razgledom, ki je zajemal kar štiri države, Slovenijo, Hrvaško, Italijo in tudi Avstrijo. Videli smo Jadransko morje s Trstom in Koprom, italijanske Dolomite, del Karnijskih in Julijskih Alp, kjer je mogočno izstopal ata Triglav, Karavanke in Kamniške Alpe. V bližini so se bohotili Golaki, Vremščica, Snežnik in tudi hrvaška Učka.

Pri Tumovi koči smo se malo okrepčali in tudi malo posončili na prijetnih sončnih žarkih, nato pa smo se po direktni poti v smeri Skadanščine vrnili nazaj do izhodišča. Pot nazaj je trajala dobro uro.

Tako se je končal spet eden zelo prijeten izlet, ki ti zaradi prelepe narave, lepega vremena in prijetne družbe ostane še dolgo v spominu.

Breda VREČAR

Izlet na Stari vrh – 1214 m

Dne 27.02.2022 smo se člani PD Hrastnik podali na Stari vrh. To je sicer smučišče, vendar je okoli njega speljano veliko poti, ki so zanimive tudi za planince. In ker nam je važno le eno, da hodimo, smo se izleta kar razveselili. Vodnik si je zamislil krožno pot. Malokdo od nas je že bil tu. Pot smo pričeli v vasici Javorje na višini cca 700m. V centru vasi je ob parkirišču postavljen pokrit pano,  kjer je razstavljen meteorit Javorje, ki je tretji največji meteorit najden v Sloveniji. Pot smo nadaljevali mimo osnovne šole, kjer nas je pot usmerila na betonsko pešpot – bližnjico do asfaltne ceste, kjer smo nadaljevali v hrib. Na tej točki je bil prečudovit pogled na Blegoš, ter na cerkev Marijinega vnebovzetja. Pot nas je naprej peljala v gozd. Ponekod je bila zelo strma, delno še zasnežena. Vsake toliko časa se je rahlo izravnala, pa kar kmalu zopet postavila pokonci. Prebirali smo planinske table; Mladi vrh, Stari vrh čez Podvrh, Malenski vrh, mi pa smo našo pot nadaljevali naprej po gozdu. Prispeli smo do klopce, mize, ter skrinjice z vpisno knjigo, tu je bila razgledna točka s čudovitim pogledom proti Blegošu. Malo  naprej smo se spustili po zasneženem gozdu in kmalu prispeli do točke, kjer je bil vrh hriba Stari vrh, vendar brez oznake, da je to najvišja točka. V gozdu je bilo še kar precej snega, ki se nam je rahlo vdiral, pa ni bilo sile. Prispeli smo iz gozda, malo pod vrhom, kjer stoji lovska koča, ki je bila zaprta. Bilo je precej mrzlo in bi topel napitek prišel kar prav. Naprej smo se spuščali ob robu smučišča. Nižje smo del smučišča morali prečili, sneg je bil spihan, ter skoraj poledenel, trd kot beton, tako da smo imeli brez derezic kar malo problemov. Prispeli smo do smučarske koče na Starem vrhu. Žičniške naprave so obratovale, bilo je kar precej radoživih smučarjev. V zavetju, na sončku, pred kočo smo se malo spočili in okrepčali.

Pot smo nadaljevali po delu smučišča, ki  je v letnih razmerah asfaltna cesta. Ob poti je postavljen  tudi adrenalinski park. Skozi gozd smo kmalu prišli do naselja vikendov, ki se šopirijo nad vasjo Javorje.

Ker je bila planirana pot zelo kratka, smo se na poti domov ustavili še pri Zbiljskemu jezeru. Tu smo  se še malo sprehodili in občudovali prelepe labode in race. Spili smo še kavo, ter pot nadaljevali proti domu.

Bil je malo drugačen izlet, brez nekih hudih naporov, vseeno pa pogodu vsem, saj se že dolgo nismo tako sproščeno družili in uživali v lepotah naše prelepe Slovenije.

Hrastnik; 05.03.2022

Zapisala: A. Zvonka Zupančič

Foto:      Duško Rotar, Vojko Zupančič

 

 

 

Planinski izlet na Bevkov vrh 1051 m in Ermanovec 1026 m

V nedeljo 6.2.2022 smo se člani PD Hrastnik podali v Škofjeloško – Cerkljansko hribovje. Konkretno na Bevkov vrh in na Ermanovec. Oba hriba sta kontrolni točki v Slovenski planinski poti.

Pot smo začeli v Sovodnju kjer smo imeli na izbiro dve poti na Bevkov vrh, položno in grebensko – strmo. Izbrali smo grebensko, ki je bila označena s časom 1,15 ure. Res je bil že na začetku hud klanec ki ga ni in ni bilo konca. Prilagodili smo si primeren tempo in pridno hodili po cesti, gozdu in travnikih proti Bevkovem vrhu. Pot je bila občasno tudi poledenela, tudi snega ni manjkalo. Dovolj, da se je Ivica lahko dričala po bregu navzdol. Sam vrh se nahaja v gozdu, dosegli smo ga v eni uri in pol. Žigi transverzal pa se nahajajo nekaj nižje, na travniku pri kapelici. Vreme kljub dobri napovedi ni bilo najbolj obetavno (ni bilo sonca niti prave vidljivosti), tako da smo od tu lahko opazovali le naše nadaljevanje poti proti Ermanovcu. Pot nas je naprej vodila predvsem po gozdu, od domačije pod Bevkovim vrhom naprej pa po gozdni poti. Pot je lepo speljana, ob prijaznejšem vremenu bi bila prav prijetna, tako pa smo jo mi s šalami, in našo razposejanostjo naredili prijetnejšo. Na poti proti koči na Ermanovcu je začelo kar lepo pihati, prikradla pa se je tudi  megla.

Z Ermanovca je v dobrih vremenskih pogojih, iz razgledne točke, kar lep razgled, s katere se odpre pogled po večjem delu zahodne Slovenije. Razgled seže od bližnjih vrhov, kjer izstopa Porezen do najvišjih vrhov Julijskih Alp, ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do vzhodnega obrobja italijanskih Dolomitov.

Vsi ti razgledi nam tokrat niso bili dani, kar pa nas ni motilo, da v planinskem domu na Ermanovcu ne bi uživali v druženju ter praznovanju rojstnih dnevov prisotnih pohodnikov. Nebo  je bilo vedno bolj temno, nismo vedeli ali je rahlo rosenje od dežja ali  od megle, zato smo po najhitrejši poti pohiteli proti izhodišču, to je Sovodnju. Po dobri uri hoje po zelo slabi in blatni poti smo končali naš potep po Škofjeloško – Cerkljansko hribovju.

Hrastnik, 09.02.2022                                                              Zapisala: A. Zvonka Zupančič

Po Slovenski obali – 15.1.2022

Že se je list od koledarja okoli zasukal in že je leto 2022. PD Hrastnik je 15. januarja 2022 organiziral pohod ob slovenski obali. S planinci smo se na pot odpravili od Izole do Križa Strunjan, preko Fiese, Pirana, Tartinijevega trga, Portoroža, skozi tunel Valeta, preko Strunjana in zaokrožili nazaj do Izole. Prehodili smo cca. 25 kilometrov. Na pohodu je bilo prekrasno in tudi toplo, preko 14 stopinj Celzija so namerili termometri. Imeli smo čudovite razglede na bližnjo okolico, malo dlje smo opazovali Luko Koper, Trst,  še dlje pa celo Julijske Alpe s Triglavom, Italijanske Dolomite, ter tudi  Italijansko Marmolado.

Avtor: Lojo Ašič