Uradni zaključek projekta je bil prvotno načrtovan takoj po končanih delih, oziroma oddaji vse potrebne dokumentacije o zaključku projekta, vendar se je projekt preveč zavlekel v jesen, tako da smo ga prestavili in izvedli 15. maja 2022 pred domom na Kalu. Povabili smo vse prostovoljce, ki so s svojim delom pripomogli k uspešni izvedbi projekta. Opravljenih je bilo preko 2000 ur prostovoljnega dela, ki ga je opravilo cca. 30 prostovoljcev, članov društva kot tudi nekaj nečlanov. Povabili smo tudi vse donatorje, ki so z donacijami finančno pomagali pri projektu. Prav tako so bili povabljeni tudi vsi člani PD Hrastnik, kot tudi zunanji izvajalci. Odziv na vabilo je bil zelo dober, saj se je zaključka udeležila večina prostovoljcev, ter presenetljivo tudi precej donatorjev in izvajalcev.

Ob 10:40 se je pričel uradni del, ki ga je pripravila in vodila Maša Kovač. V uvodu je med drugim izpostavila glavne podrobnosti in značilnosti izvajanja projekta, podrobno opisala kaj vse je bilo v sklopu projekta narejeno v domu in okolici doma, ter tudi izpostavila vse donatorje brez katerih določenih del na domu ne bi mogli opraviti. Krajše pozdrave in nagovore so imeli predsednik društva Vojko Zupančič, Jože Prah – predsednik MDO Zasavja, ki je bil tudi v vlogi predstavnika PZS. Na koncu je vse navzoče nagovoril tudi župan Marko Funkel. Po koncu uradnega dela so bili vsi navzoči povabljeni v novo predavalnico, kjer so si preko slikovne projekcije ogledali sam potek izvajanja projekta. Marsikateri so se čudili in kar niso mogli verjeti kako veliko delo je bilo opravljeno s strani prostovoljcev. Šele preko slikovne projekcijo so dobili pravo predstavo širine opravljenega dela.

Po uradnem delu zaključka  je sledil piknik s prijetnim druženjem vseh navzočih, ki se je zavlekel v pozne popoldanske ure.

Na koncu še enkrat zahvala vsem prostovoljcem, vsem donatorjem, izvajalcem, partnerjem pri projektu, ter vsem ostalim, ki ste pripomogli k uspešni izpeljavi projekta ‘Prenova planinskega doma na Kalu’, ter hkrati tudi povabljeni k naslednjemu projektu.

Vojko Zupančič

Bil je zmaj, zdaj je mir

Mirna gora slovi po marsičem, predvsem pa po tem, da je na njej mir, kar glede na ime ne preseneča. Bilo je namreč tako, da je v votlini pod vrhom živel zmaj, katerega menda edini namen na tem svetu je bil delati škodo ljudem.

Izročilo namreč pravi, da je v votlini na gori domoval zloben zmaj. Ko je v dolini dozorelo žito in zorelo grozdje, je bruhal hudourne oblake. Iz njih je padala debela toča, ki je sedem let zapovrstjo uničila ves pridelek. Ker je zavladala lakota, so se ljudje zatekli po pomoč k sv. Frančišku Ksaveriju, varuhu pred vremenskimi neprilikami. Ko so nad zmajevo votlino pozidali svetniku posvečeno cerkev, so hude ure prenehale, gora pa je dobila ime Mirna gora.

S 1048 metri je Mirna gora najvišji vrh Bele krajine.

V soboto 12. marca smo se planinci PD Hrastnik podali na prekrasen primorski vrh Slavnik. Slavnik je 1028 m visoka gora v slovenski Istri. Na njegovem vrhu stoji mogočni oddajnik, deset metrov pod vrhom pa se nahaja Tumova koča.

Na Slavnik vodi več označenih poti, med katerimi je najbol znana in oblegana pot iz vasice Podgorje.  Naše izhodišče pa je bilo iz smeri Hrpelje – kraj Materija – vas Skadanščina, kjer smo parkirali vozila in se podali na pot v smeri Slavnika. Nekaj časa nas je pot vodila po cesti, ki postopoma preide v kolovoz po prekrasnem bukovem in hrastovem gozdu, nato pa na razgledna travnata kraška pobočja. Pot in razpotja so vseskozi zelo dobro označena, tako da ni strahu da bi pohodnik zašel. Pot od parkirišča do Slavnika je trajala dve uri in pol, vendar je čas zelo hitro minil, ker ni prenaporna. Vreme je bilo čudovito pomladansko, brez oblačkov, le z malo vetra na vrhu.

Na vrhu Slavnika smo bili nagrajeni z prekrasnim razgledom, ki je zajemal kar štiri države, Slovenijo, Hrvaško, Italijo in tudi Avstrijo. Videli smo Jadransko morje s Trstom in Koprom, italijanske Dolomite, del Karnijskih in Julijskih Alp, kjer je mogočno izstopal ata Triglav, Karavanke in Kamniške Alpe. V bližini so se bohotili Golaki, Vremščica, Snežnik in tudi hrvaška Učka.

Pri Tumovi koči smo se malo okrepčali in tudi malo posončili na prijetnih sončnih žarkih, nato pa smo se po direktni poti v smeri Skadanščine vrnili nazaj do izhodišča. Pot nazaj je trajala dobro uro.

Tako se je končal spet eden zelo prijeten izlet, ki ti zaradi prelepe narave, lepega vremena in prijetne družbe ostane še dolgo v spominu.

Breda VREČAR