Letošnji organizator prireditve je bilo PD Sevnica, ki je prireditev izpeljalo, 15.6.2019, na njihovi Lisci.  Pripravili so obširen program prireditev, tako za mlade in malo manj mlade.

Tudi naše društvo se je prireditve udeležilo, letos malo drugače, saj so se nam pridružili tudi mladi planinci iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik. Nekaj  se nas je odločilo, da se malo sprehodimo, tako, da smo si izbrali pot iz Brega, preko Sv. Lovrenca naprej do Lisce. Ostale udeležence, pa je avtobus popeljal do samega prireditvenega prostora na Lisci.

Naša, dokaj lahka pot je v vročem in zelo soparnem dnevu postala kar malo tečna. Že do Sv. Lovrenca smo se pošteno prepotili, tako da je bil krajši počitek še kako dobrodošel. Od tu naprej pa se v bistvu pot nadaljuje večji del navzdol, le nekaj kratkih vzponov je bilo še vmes, tako da ni bilo večjih problemov. Na samem prizorišču se je zbralo dosti prijateljev planin. Tam je potekalo dosti družabnih dogodkov, postavljena je bila plezalna stena, kjer se je vseskozi nekaj dogajalo. Vedno se mi milo stori ob planinski himni in prihodu praporščakov. Sama proslava je bila izpeljana korektno, še posebej mi je bil všeč monolog g. Jurka (na žalost ne vem imena igralca), ki pa je svojo vlogo odigral, več kot odlično. Še posebej pa smo bili vsi zadovoljni z predlogom, da se srečanja poimenujejo nazaj – v Dan slovenskih planincev. Po končani proslavi se je tudi vreme pričelo kisati, tako da smo jo kar urno ubrali do avtobusa in se z njim varno odpeljali domov.

In za nami je bil še en prijeten dan, dan preživet v družbi prijateljev planin.

Irena Zdovc

Tudi letos smo se člani UO odločali, kam bomo odšli na tradicionalni društveni izlet. Ideja, da po več letih ponovno obiščemo Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita, nas je najbolj pritegnila, pa tudi člani društva so bili zadovoljni in so kar hitro napolnili avtobus. Ker je bil letos 25. maj na soboto, je bilo v Kumrovcu prav posebno srečanje, Dan mladosti, na katerega pride vsako leto več tisoč obiskovalcev, letos nas je bilo okoli 15 000.

Da bi omogočili tistim članom, ki zbirajo točke Zasavske planinske poti, smo se že ob 6. uri odpeljali iz Hrastnika na Bizeljsko in naprej na Podsredo, nato pa v Kumrovec, kjer je bilo dobro uro pred začetkom proslave že zelo živahno. Tu so bili zares ljudje iz vseh republik bivše Jugoslavije, spet združeni v prijateljskem vzdušju. Na vsakem koraku pa je bilo slišati pogovore v jezikih bivše države.

Ob 11. uri se je začela uradna proslava, na kateri so bili govorniki lokalnih oblasti, prisoten pa je bil tudi bivši predsednik Stipe Mesič. Sodelovali so recitatorji in zbori iz različnih bivših republik in prireditev je bila zares zelo lepa. Ob takih doživetjih lahko spoznamo, da je bilo življenje v tedanji državi res prijazno, temeljilo je na nekih drugih vrednotah in ne le na kapitalu, kakor sedaj. Prav množica, ki se vsako leto zbere na ta dan v Kumrovcu, to najbolj potrjuje.

Po prireditvi pa smo se razšli po mestu, kjer so domačini poskrbeli za hrano in pijačo in seveda, tudi za zabavni program in prodajo spominkov. Najbolj zanimiva je bila majica s sliko Tita, ki kadi cigaro in napisom: Dok si ti pušio cigare, pušilo se tudi iz fabrika. Zame zelo tehten stavek.

Ko smo se odpočili in nahranili, smo se odpravili proti Hrastniku, večina zelo zadovoljni z doživetjem.

Pergar Marjan

« ‹ of 2 › »

Kot že vrsto let do sedaj, je tudi letos MDO Zasavja organiziral planinski pohod na Prehodavce.

Letos je pohod potekal v malo spremenjenem načinu prevoza in sicer tako, da so planinska društva za svoje člane sama organizirala prevoz do izhodišča pohoda, letos je to bilo parkirišče na Planini Blato. Pohoda smo se udeležili člani PD Radeče, PD Dol pri Hrastniku in PD Hrastnik, skupaj 30 planincev.

Pohod je vodil in  usmerjal radeški vodnik Branko. Potekal je preko Planine pri Jezeru, Planine Dedno polje, planine Ovčarija, preko Prodov do triglavskih jezer. Tu smo se pri koči odpočili, pomalicali in si natočili vode, saj vročina je bila ta dan res huda. Pot smo nadaljevali proti zasavski koči na Prehodavcih. Malo utrujeni, bolj zaradi vročine kot kondicije, smo zadovoljni prispeli na cilj. Po pivu, dobri malici so se nam hitro vrnile moči in že smo načrtovali pot za drugi dan. Večer nam je popestril dvoboj dveh mladih kozorogov, ki sta se borila za prevlado za dve mladi kozi. Pa ni zmagal nihče, oba sta odtavala v skalovje, kozi pa tudi za njima. Zanimiva večerna predstava.

Drugi dan nas je pot vodila po vrhovih Velike in Male Zelnarice, Kopice,  Male Tičarice in čez Štapce na Dedno polje, ter proti parkirišču na Planini Blato.

Na pohodu člani nismo imeli težav, kljub vročini smo hodili dobro. Ker smo si tempo prilagajali sami smo imeli čas opazovati naravo, raznovrstne rožice, ki jih sicer lahko vidiš le v kakšnem botaničnem leksikonu. Tudi svizci in kozorogi so nam popestrili in polepšali izlet. Kljub temu, da na ta pohod hodimo že več let, pa je vsako leto pohod drugačen, poseben, enkraten.

Še bomo prišli na ta pohod.

Hrastnik, 03.07.2019                                                      Zapisala: A. Zvonka Zupančič

(poimenovana Furlanova pot, po Frizu Furlanu, velikem ljubitelju gora, ki se je leta 1952 smrtno ponesrečil v Turah)

Nad prelepo Vipavsko dolino,  nad vasico Gradišče, se vzpenja sklop skalovja, po katerem je urejeno plezališče Gradiška tura, z oznako zelo zahtevna varovana markirana pot.  Že večkrat  smo se spogledovali z njo, nekateri so jo že nekajkrat preplezali, a letos smo se odločili da se z njo pobliže spoznamo tudi tisti ki na njej še nismo bili. PD jo  je dalo  v  letošnji program in tokrat smo se namenili, da naredimo ob predlogu tudi kljukico.

V zgodnjem, prazničnem  jutru se pripeljemo na samo izhodišče, kjer je urejen prijeten kamp.  Opremljeni z opremo, tokrat tudi s samovarovalnimi kompleti in čeladami se z nasmehom na licu podamo naprej v breg. Ob poti opazujemo in se čudimo prebujajoči naravi, ki je odeta v nešteto zelenih odtenkov, sadna drevesa  se bohotijo z bogato cvetočimi krošnjami in kar tam sredi kamenja se nam razkazuje prelepa modra lilija, pa celo samonikle potonike najdemo med potjo. Ja, pomlad je na vrhuncu in to se vidi prav na vsakem koraku.

“SONCE SE NIKOMUR NE IZOGNE. TUDI TEBI NE PUSTI LEŽATI, ČE SE SAM NE SKRIJEŠ V SENCO. PRISLUHNI SLAVČKU POD NEBOM, KAKO POJE. ZAKAJ? KER MU NI TREBA PLAČATI NAJEMNINE! POGLEJ V NEBO IN ZAPOJ, KAJTI SONCE SIJE ZASTONJ TUDI ZATE.” P.Bosmans

Prehodimo še kratko melišče in že se znajdemo pod samo steno. Vojko, naš vodnik, poskrbi da so samovarovalni kompleti nameščeni po predpisih, da so glave zavarovane s čeladami in tako opremljeni se pričnemo spopadati s klini in jeklenicami. Nam »tamalim« kar nekajkrat  zmanjka kak decimeter od klina do klina in se pač moramo nekako pomatrati, a  v veliki večini nam gre presenetljivo dobro. Če sem se kaj naučila, sem se sigurno tega, da se zadržim in mojo zvedavost prihranim za kasneje, tako da sem stoodstotno prisotna na sami poti in vsakemu koraku posebej. In tisti ki vedo kako je bilo z menoj na mojih prvih pohodnih poteh, bi znali povedati, da je bilo zelo hudo, zdaj pa sem že kar malo ponosna nase, saj mi gre z vsakim pohodom na bolje. Nekako na pol poti priplezamo do podesta-razgledišča ( poimenujejo ga tudi Gnezdo), kjer lahko malo počijemo in si v miru pogledamo prekrasno Vipavsko dolino in že prehojeno pot. Res bi si težko zaželeli lepši dan za naš vzpon, saj je bilo nad nami kristalno, modro nebo, izredno toplo za ta čas, brezvetrje in sreča, da je plezališče v zgodnjih urah še v senci, tako da nam je bistveno olajšana naša pot. Desno od podesta pa zagrizemo v najbolj izpostavljen zračen  del plezališča, t.i. raz. Od daleč izgleda veliko  huje, kot pa je ob samem spopadanju z njim. Kar prehitro nam zmanjka jeklenic in klinov in že smo na delu, kjer se lahko razbremenimo varovalne opreme in lažje zakorakamo naprej proti vrhu. Veseli, saj nam je brez večjih problemov uspel vzpon, čeprav ne smemo vzeti to za samoumevno stvar. Važna je koncentracija na poti, pozitiven pristop in spoštovanje do same poti. Veseli kot mali otroci se razgledujemo po bližnji in daljni okolici, ki jo lahko opazujemo pod nami. Vreme pa za bogove, res prelepo in prav poletno toplo je. Po krajšem počitku pa gremo  naprej po poti do Abrama. Prijetno pohodniško, malo po gozdnih poteh, malo po razgibanih travnih površinah, vse do gostišča. Ob prijetnem kramljanju si vzamemo, kar veliko časa, da potešimo naša žejna grla, pa trebuščke  in ob tem nazdravimo našima slavljencema Zvonki in Bojanu. O tem kako hitro nam letijo leta nebi, saj  se vsem nam zdi, da je čas dobil povsem nove dimenzije in da vsem nam teče prehitro.

»ČE LJUBITE ŽIVLJENJE, NE ZAPRAVLJAJTE ČASA, KAJTI ŽIVLJENJE JE NAREJENO IZ NJEGA »

Nazaj do izhodišča se vračamo po  drugi, krožni poti. Vročina je res huda (kot, da je mesec julij), pa še pot je na določenih predelih kar zoprna (grobo nametano kamenje), tako, da moramo biti pozorni prav na vsak korak. A se ne damo kar tako in veselo zaokrožimo in zaključimo današnjo pot. Da nazdravimo uspešno opravljeni poti, da še malo počijemo pred potjo do doma pa kar obsedimo v prijetnem okolju kampa, ki si ga s kolegico tudi malo pobližje pogledava. Lepa lokacija, lepo urejen kamp z zelo prijaznim osebjem. Priporočam.

Kakšne posebne višinske razlike danes res ni bilo, smo se pa kar malo natelovadili in razgibali svoje okončine.

Do naslednjega druženja,  tam kjer smo najrajši, pa še tale misel:

»NARAVA NI NIKDAR IZDALA SRCA, KI JO JE LJUBILO »W.Wordswort

IRENA ZDOVC

Dvanajsti Ojsterškov pohod na Kal smo doživeli v bol kislem vremenu. Dan pred pohodom je bil deževen, na Kalu pa je ob nizkih temperaturah zapadel tudi kakšen centimeter snega. Na zbornem mestu, na tržnici v Hrastniku, se nas je zbrala dobra desetina pohodnikov. Na Kal smo se podali čez priljubljeni Klobuk. Ob zmernem tempu, prijetnem kramljanju in parih pavzah za  potešitev žeje smo v dobrih dveh urah prišli na cilj. Tu so nas pričakala naša dekleta in Slavi z borovničkami. Precej pohodnikov se je udeležilo pohoda tudi z drugih smeri, tako da je bila udeležba na tokratnem pohodu kar zadovoljiva.

Kot že nekaj zadnjih let smo tudi letos po končanem pohodu imeli še čistilno oziroma delovno akcijo. Pobrali smo smeti, odpadlo vejevje, očistili okolico doma. V sklopu občinske akcije ‘Očistimo naše okolje’ smo naročili tudi kontejner za kosovne odpadke katerega smo napolnili z odvečno ropotijo iz koče in depandanse.

Vsem udeležencem tradicionalnega Ojsterškovega pohoda hvala lepa za vašo udeležbo, ter vabljeni naslednje leto. Vsem članom, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi pohoda, ter se udeležili tudi delovne akcije pa najlepša hvala. Še posebna zahvala gre Slavici, ki nas vsako leto pogosti z tekočimi borovničkami in sladkimi dobrotami.

V soboto, 30. marca 2019, je potekal Letni občni zbor članov Planinskega društva Hrastnik. Ob 10. uri smo se v Planinskem domu na Kalu zbrali člani PD Hrastnik ter povabljeni gostje. Vse je najprej pozdravil predsednik PD Hrastnik Vojko Zupančič, nato pa je vodenje zbora prevzelo Delovno predsedstvo.

Dnevni red Letnega občnega zbora je obsegal 12. točk. Pregledali in potrdili smo poročilo o opravljenem delu v letu 2018 kot tudi finančno poročilo za leto 2018, vsebinski in finančni plan za leto 2019. Izvedli smo nadomestne volitve za novega blagajnika in predsednika Nadzornega odbora. Sprejeli smo tudi spremembe in dopolnila Pravil PD Hrastnik, ki so bile potrebne zaredi novega Zakona o nevladnih organizacijah.

Ob koncu Občnega zbora so nas pozdravili še povabljeni gostje iz sosednjih PD, nam čestitali za dosežene uspehe in zaželeli obilo sreče in volje za naprej. Opravljeno delo je rezultat truda in dela vseh članov in prostovoljcev. Planinci smo se razveselili prisotnosti novega župana Hrastnika g. Marka Funkla. Njegove vspodbudne besede so zvenele kot pohvala za delo, prizadevanja in kot kažipot v prihodnje.

Na Občnem zboru so bila tudi podeljena priznanja oziroma značke za opravljene planinske transferzale, ter diplome za 50 x Klobuk.  Zahvaljujemo se vsem prejemnikom za prejeta priznanja oziroma za njihov prispevek pri delovanju Planinskega društva Hrastnik.

Po končanem uradnem delu zbora je sledilo še planinsko druženje in pogostitev udeležencev zbora.

Letno poročilo društva za leto 2018 si lahko ogledate v glasilu »NAŠA POTA« na spletni strani društva http://www.pdhrastnik.si.