Kostanjev piknik na Kalu

Čez Pohorje od Maribora do Slovenj Gradca

27. – 29. 9. 2019

Za začetek jeseni je bil po programu planiran pohod čez Pohorje. Zaradi dolge poti je padla odločitev, da se odpravimo na pot že v petek 27. 9. ob 16. uri iz Hrastnika. Majcen Srečko nas je sedem planincev v lepem, sončnem vremenu s kombijem pripeljal do Mariborske koče (1068 m), od  koder je lep razgled na Maribor.

Tu smo imeli naše izhodišče na Slovenski planinski poti, ki se začne v Mariboru in konča v Ankaranu. Po daljšem sprehodu po gozdni cesti, ki se je rahlo vzpenjala, smo v mraku prispeli do Ruške koče  (1246 m) na Arehu, kjer smo prenočili.

Naslednje jutro smo ob 7. uri, v pretežno oblačnem vremenu, zapustili kočo in nadaljevali pot po smučišču na Arehu do Gozdarskega doma Šumik, Koče na Klopnem vrhu in do Koče na Pesku. Senčna, malo razgledna pot nas je peljala med kočami po gozdnih cestah, kolovozih, gozdnih poteh, pretežno po ravnem, pa po kratkih vzponih in spustih med številnimi smrekami,  skozi katere nas je občasno pogrelo sonce.  Po kratkem postanku v Koči na Pesku, se je uresničila napoved o poslabšanju vremena. Spustila se je megla, in kmalu po odhodu iz koče so se začele prve dežne kaplje, ki so počasi postajale vse gostejše. Oblekli smo dežne plašče in nadaljevali pot čez močvirnato  območje Lovrenških jezer proti Ribniški Koči (1530 m), kamor smo prispeli po treh urah hoje v dežju premočeni od nog do glave. Tudi dež ni preprečil, da bi bistre oči naših pohodnikov ne opazile jurčkov, ki so nam popestrili pohod. Presrečni smo bili, ko smo vstopili v prijetno ogreto kočo. Mokra oblačila in obutev smo dali sušit okrog tople peči, oskrbnica pa nam je postregla z gobovo juho in ajdovimi žganci. Tako kot na Ruški koči smo bili tudi tu edini gostje, zato smo morali že ob 20. uri oditi v sobo, ker so kočo zaklenili, osebje pa je odšlo v dolino. Naše razpoloženje pa je bilo kljub dežju in vsemu odlično.

Naslednji dan smo se zbudili v megleno jutro, v jedilnici pa nas je že čakala miza obložena z zajtrkom od pečenih jajc, salame, sira, masla …….. in čaja. Po obilnem zajtrku smo stopili v še ne suhe čevlje in se ob 8. uri odpravili na pot do Grmovškovega doma pod Veliko Kopo, Partizanskega doma na Mali Kopi (1443 m) in do Koče pod Kremžarjevim vrhom (1102 m). Tu smo imeli še zadnji postanek pred spustom v Slovenj Gradec, kjer nas je čakal Srečko z udobnim kombijem. Ta dan nas je vso pot spremljala megla in nam preprečila uživanje ob sicer lepih razgledih. Tudi ta dan pa smo bili zopet deležni gobarskih užitkov.

Tako se je končala naša cca. 64 km dolga pot čez Pohorje, z najvišjo točko na Črnem vrhu (1543 m), s številnimi kočami in smučišči.

Zvonka Rotar

Prečenje Poliških Špikov (Italija) 14. sept. 2019

DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ – LISCA 2019

Letošnji organizator prireditve je bilo PD Sevnica, ki je prireditev izpeljalo, 15.6.2019, na njihovi Lisci.  Pripravili so obširen program prireditev, tako za mlade in malo manj mlade.

Tudi naše društvo se je prireditve udeležilo, letos malo drugače, saj so se nam pridružili tudi mladi planinci iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik. Nekaj  se nas je odločilo, da se malo sprehodimo, tako, da smo si izbrali pot iz Brega, preko Sv. Lovrenca naprej do Lisce. Ostale udeležence, pa je avtobus popeljal do samega prireditvenega prostora na Lisci.

Naša, dokaj lahka pot je v vročem in zelo soparnem dnevu postala kar malo tečna. Že do Sv. Lovrenca smo se pošteno prepotili, tako da je bil krajši počitek še kako dobrodošel. Od tu naprej pa se v bistvu pot nadaljuje večji del navzdol, le nekaj kratkih vzponov je bilo še vmes, tako da ni bilo večjih problemov. Na samem prizorišču se je zbralo dosti prijateljev planin. Tam je potekalo dosti družabnih dogodkov, postavljena je bila plezalna stena, kjer se je vseskozi nekaj dogajalo. Vedno se mi milo stori ob planinski himni in prihodu praporščakov. Sama proslava je bila izpeljana korektno, še posebej mi je bil všeč monolog g. Jurka (na žalost ne vem imena igralca), ki pa je svojo vlogo odigral, več kot odlično. Še posebej pa smo bili vsi zadovoljni z predlogom, da se srečanja poimenujejo nazaj – v Dan slovenskih planincev. Po končani proslavi se je tudi vreme pričelo kisati, tako da smo jo kar urno ubrali do avtobusa in se z njim varno odpeljali domov.

In za nami je bil še en prijeten dan, dan preživet v družbi prijateljev planin.

 

Irena Zdovc

Društveni izlet v Kumrovec

Tudi letos smo se člani UO odločali, kam bomo odšli na tradicionalni društveni izlet. Ideja, da po več letih ponovno obiščemo Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita, nas je najbolj pritegnila, pa tudi člani društva so bili zadovoljni in so kar hitro napolnili avtobus. Ker je bil letos 25. maj na soboto, je bilo v Kumrovcu prav posebno srečanje, Dan mladosti, na katerega pride vsako leto več tisoč obiskovalcev, letos nas je bilo okoli 15 000.

Da bi omogočili tistim članom, ki zbirajo točke Zasavske planinske poti, smo se že ob 6. uri odpeljali iz Hrastnika na Bizeljsko in naprej na Podsredo, nato pa v Kumrovec, kjer je bilo dobro uro pred začetkom proslave že zelo živahno. Tu so bili zares ljudje iz vseh republik bivše Jugoslavije, spet združeni v prijateljskem vzdušju. Na vsakem koraku pa je bilo slišati pogovore v jezikih bivše države.

Ob 11. uri se je začela uradna proslava, na kateri so bili govorniki lokalnih oblasti, prisoten pa je bil tudi bivši predsednik Stipe Mesič. Sodelovali so recitatorji in zbori iz različnih bivših republik in prireditev je bila zares zelo lepa. Ob takih doživetjih lahko spoznamo, da je bilo življenje v tedanji državi res prijazno, temeljilo je na nekih drugih vrednotah in ne le na kapitalu, kakor sedaj. Prav množica, ki se vsako leto zbere na ta dan v Kumrovcu, to najbolj potrjuje.

Po prireditvi pa smo se razšli po mestu, kjer so domačini poskrbeli za hrano in pijačo in seveda, tudi za zabavni program in prodajo spominkov. Najbolj zanimiva je bila majica s sliko Tita, ki kadi cigaro in napisom: Dok si ti pušio cigare, pušilo se tudi iz fabrika. Zame zelo tehten stavek.

Ko smo se odpočili in nahranili, smo se odpravili proti Hrastniku, večina zelo zadovoljni z doživetjem.

 

Pergar Marjan

« 1 of 2 »

Meddruštveni izlet zasavskih planinskih društev na Prehodavce – 28.06. in 29.06.2019.

Kot že vrsto let do sedaj, je tudi letos MDO Zasavja organiziral planinski pohod na Prehodavce.

Letos je pohod potekal v malo spremenjenem načinu prevoza in sicer tako, da so planinska društva za svoje člane sama organizirala prevoz do izhodišča pohoda, letos je to bilo parkirišče na Planini Blato. Pohoda smo se udeležili člani PD Radeče, PD Dol pri Hrastniku in PD Hrastnik, skupaj 30 planincev.

Pohod je vodil in  usmerjal radeški vodnik Branko. Potekal je preko Planine pri Jezeru, Planine Dedno polje, planine Ovčarija, preko Prodov do triglavskih jezer. Tu smo se pri koči odpočili, pomalicali in si natočili vode, saj vročina je bila ta dan res huda. Pot smo nadaljevali proti zasavski koči na Prehodavcih. Malo utrujeni, bolj zaradi vročine kot kondicije, smo zadovoljni prispeli na cilj. Po pivu, dobri malici so se nam hitro vrnile moči in že smo načrtovali pot za drugi dan. Večer nam je popestril dvoboj dveh mladih kozorogov, ki sta se borila za prevlado za dve mladi kozi. Pa ni zmagal nihče, oba sta odtavala v skalovje, kozi pa tudi za njima. Zanimiva večerna predstava.

Drugi dan nas je pot vodila po vrhovih Velike in Male Zelnarice, Kopice,  Male Tičarice in čez Štapce na Dedno polje, ter proti parkirišču na Planini Blato.

Na pohodu člani nismo imeli težav, kljub vročini smo hodili dobro. Ker smo si tempo prilagajali sami smo imeli čas opazovati naravo, raznovrstne rožice, ki jih sicer lahko vidiš le v kakšnem botaničnem leksikonu. Tudi svizci in kozorogi so nam popestrili in polepšali izlet. Kljub temu, da na ta pohod hodimo že več let, pa je vsako leto pohod drugačen, poseben, enkraten.

Še bomo prišli na ta pohod.

 

 

Hrastnik, 03.07.2019                                                      Zapisala: A. Zvonka Zupančič